Dnevniški zapis

7. maj 2018 – SPOZNAJMO SE

Zjutraj smo se vsi dijaki srečali pri šolskem ribniku.  Gostom smo predstavili zanimivosti v okolici šole in ekološko posestvo. V parku medonosnih rastlin smo spoznali nekaj medovitih rastlin in knjigobežnico. Sprehodili smo se do rastlinjakov, ekološkega sadovnjaka, čebelnjaka in treh šolskih konjičkov. Pred šolsko trgovino smo se naučili poimenovati rastline v petih jezikih: slovensko: lipa; latinsko: Tilia; angleško: linden; nemško: Linde; italijansko: tiglio

Sledile so spoznavne in povezovalne vaje: vaja z žogo, vaja z glino ter igra dveh resnic in laži. Pri oblikovanju z glino so morale skupine brez besed ustvariti skupen izdelek. Po malici je sledilo reševanje kratke ankete o Slavitu. Na koncu  so vse tri šole predstavile naravoslovne dejavnosti, ki so jih izvajali v šoli. Dijaki iz Celovca so predstavili sončno peč in seciranje svinjskega očesa. Dijaki iz Trsta so predstavili različne kemijske poizkuse, kjer so dokazovali prisotnost škroba, beljakovin in maščob v živilih. Dijaki iz Nakla so predstavili osnove biotehnologije, raziskovanje šolskega ribnika in svoje fotografiranje rastlin v naravi. Po končanih predstavitvah smo se vrnili v računalniško učilnico, kjer smo skupaj ustvarili slovar z novimi besedami s področja naravoslovja.     

Hana M. J. (BC Naklo) in Dolores K. (ZRG za Slovence)

8. maj 2018 - EKOLOGIJA ŠOLSKEGA RIBNIKA

Sodelovali sva pri delavnici Ekologija šolskega ribnika. Prvo uro smo se naučili nekaj novih pojmov ter jih s skupnimi močmi razložili, nato pa smo naredili načrt za nadaljnje delo. Pripravili smo Vernier naprave s katerimi smo lahko v ribniku izmerili temperaturo, količino kisika v vodi, pH in prevodnost električnega toka.  Pridobljene podatke smo nato zapisali v obliki grafa. V ribniku smo zajeli tudi vodo, ki smo nato preučevali pod mikroskopom. Preverjali smo ali je voda čista ali umazana in ugotovili, da je na videz zelo umazana ampak je v resnici precej čista. V ribniku smo ujeli različne mikroorganizme in paglavca, ki smo ga poimenovali Franci. Za zaključek smo vse strokovne pojme, ki smo jih spoznali skozi dan, zapisali v tabelo in jih prevedli v angleščino, latinščino, nemščino ter italijanščino.

Pri pouku sva se veliko naučile in se odločile, da izkoristiva lepo in sončno popoldne za ogled Arboretuma Volčji potok. Ker prihajava iz Kamnika nisva imeli daleč. Ogledali sva si zelo zanimivo razstavo dinozavrov in kitov, ter veliko različnih cvetlic in dreves. Ogledali sva si tudi razstavo kaktusov in orhidej, a na žalost še ni bil pravi čas za razstavo najbolj zanimivih tropskih metuljev. Po napornem dnevu sva si še privoščile sladoled in se odpravile domov.

Lea Š. (BC Naklo) in Martina Z. (Znanstveni licej Franceta Prešerna)

9. maj 2018 – UDELEŽBA PRI POUKU

V sredo smo se udeležili pouka pri razredu 1. L. Začeli smo z dvema urama likovne umetnosti. Profesor nam je razkazal razstave po šoli in nam malce razložil potek dela. Tretjo uro smo imeli matematiko, kjer smo reševali nekaj zahtevnih matematičnih primerov. 4 uro smo imeli angleščino kjer smo si ogledali ribnik, ter iskali živali, ki živijo v njem. 6 in 7 uro pa smo imeli slovenščino. Tam smo urejali slovar naravoslovnih izrazov, ki ga v projektu gradimo v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku.

Popoldan sva hotela oditi na sprehod, vendar naju je ujel dež. Odločila sva se, da se igrava monopoli dokler dež ne preneha. Kasneje sva odšla na zelo lepo razgledno točko, kjer sva se tudi malce na dolgo pogovarjala. Ko sva prišla domov sva pojedla večerjo, odigrala dve računalniški  igrici ter se odpravila spat.

Enej V. (BC Naklo) in Marko K. (ZRG za Slovence)

Vstali sva ob 4.50 uri in se z avtobusom iz Rateč odpravili proti šoli. Pouk smo začeli ob 7.20 z uro kemije, kjer smo se učili urejanja kemijskih enačb. Po uri kemije smo imeli športno vzgojo in se s tekom prebudili. Dijakom iz Trsta je bilo nenavadno to, da smo pri nas dijaki ločeni na dve skupini - fante in dekleta, saj imajo v primerjavi z nami, dekleta telovadbo skupaj s fanti. Nato smo se izčrpani odpravili na biologijo. Tam smo se domačini in gostje naučili marsikaj o alkoholnem vrenju. Med uro biologije in naslednjo uro – uro nemščine ni bilo odmora, pouk pa smo imeli v enaki učilnici. To je za nas sicer nenavadno za dijake iz Trsta, ki so med poukom v eni učilnici menjajo se le profesorji pa je to nekaj običajnega. Prišla je profesorica in nam dala zanimivo nalogo (acqua, wasser, voda). Zaigral je zvonec in naši gostje so se začudili melodiji zvonca, saj so navajeni na zvonjenje brez glasbe.  Hitro smo se odpravili proti jedilnici na malico. Razlika med našo malico in malico dijakov iz Trsta je to, da jo imajo oni dvakrat po petnajst minut in si jo prinesejo sami. Ko smo pojedli, smo se zbrali pred učilnico 2, hodnik pa je bil zelo natrpan. Tržaški Slovenci so bili presenečeni nad natrpanostjo hodnika saj njihove šole obiskuje veliko manj dijakov. Začela se je ura angleščine. Razpravljali smo o »cheap ways of travelling«. Šolski dan smo zaključili z uro zgodovine. Odpravili smo se do omaric in se preobuli v čevlje. V tržaških šolah so v šoli obuti in omaric nimajo. Odšli sva do avtobusne postaje in se odpravili proti domu.

Elena L. C. (Znanstveni licej Franceta Prešerna), Maja Brlogar (BC Naklo)

10. maj 2018 - NARAVOSLOVJE IN PREŽIVETJE V UDINBORŠTU

Izleta v Udin boršt nisem pričakovala z največjim navdušenjem, saj se mi resnično ni dalo. Pred pričetkom pouka smo v jedilnici prevzeli še nekaj stvari in kmalu pričele pot proti manjši vasi Strahinj in mimo Janezovčeve kmetije. Tu smo imeli  krajši premor in si ogledali freski Sv. Martina in Sv. Florjana, zavetnika vinarjev in gasilcev. Zanimivo mi je bilo izvedeti nekaj več svetnikih. Nekaj minut hoje naprej smo se spet ustavili in obiskali baročno cerkev Sv. Nikolaja, kjer smo izvedeli več o Sv. Nikolaju, Sv. Barbari in Sv. Lenartu in se pogovorili o naših navadah na Miklavžev večer. Kmalu smo stopili v Udin boršt, največji sklenjeni del gozda v Ljubljanski kotlini in si ogledali slepo dolino. Tam smo opravili kar nekaj zanimivih analiz, kar mi je bilo zanimivo saj tega še nisem počela in tudi, ker je delo potekalo v naravi in ne med štirimi stenami. Ugotovili smo, da je voda neonesnažena, kar me ni preveč presenetilo. Primerjali smo tudi gostote različnih kamnin, ter izvedeli nekaj njihovih lastnosti. Nato smo se odpravili proti vrtači. Usedli smo se na klopci in poslušali navodila. Nekaj jih je odšlo merit njen polmer in prostornino, nekaj pa nas je čakalo, da to naredijo drugi, a nas je profesor kmalu spodbudil k delu in nam še razložil nastanek vrtače. S Tino sva se odločili da s koraki izmeriva obseg vrtače in iz tega izračunava polmer. Ta metoda ni bila ravno učinkovita saj sva zgrešili za kar 60 m. izračunati smo morali še koliko časa bi se vrtača polnila z dežjem. Tudi tukaj so se naši izračuni bistveno razlikovali. Blizu se nahaja tudi Kačja jama. Gledali smo lahko samo od zgoraj saj nam profesorji niso pustili noter, čeprav nas je zelo mikalo. Ko smo prišli v tabor so se skoraj vsi zalotili s čim, kuho kosila, pripravo zasilnega bivališča... naša skupina pa je spet "zabušavala", a smo se kmalu odločili, da izdelamo palice za pečenje hrenovk za vse. Nastanili smo se sredi ceste, kjer sta nas je zmotilo par ljudi, nato pa so nas priganjali, češ da se nam mudi v Duplje, kjer si bomo ogledali Vogvarjevo hišo, Dupljansko graščino in prevzeli nekaj hrane in šotore. Med potjo smo se ustavili pri krivi jelki, ki je v resnici sploh ni več in poslušali zgodbo o rokovnjačih. Pritegnila me je, saj me zanima zgodovina, prav tako pa mi je bič všeč njihov način življenja, brez ukazovanja, zakonov, z ogromno prostega časa... a so še vseeno imeli urejeno življenje. Vogvarjeva hiša, mi je bila všeč, čeprav mi ni bila tako zanimiva, saj sem podobne stvari že velikokrat videla v Psnakovi domačiji v Radovni in pri Prešernu v Vrbi. Motilo me je, da je bil strop zelo nizek, saj se takrat počutim zelo nelagodno. Najmanj mi je bila zanimiva graščina, saj smo si lahko pogledali le vrt, kjer pa sva se s Tino poglobili v iskanje štiriperesne deteljice. Nato smo si pri nekem vodnjaku lahko natočili vodo, prevzeli hrano in šotore in se odpravili nazaj proti taboru. Tam smo začeli postavljati šotor, medtem, ko so drugi, ki so spali v kožuharicah prižgali ogenj. S postavitvijo šotora smo imele kar nekaj težav, saj nam je primanjkovalo znanja, prostora in tudi klinov, ki smo jih kasneje izdelale kar iz vej. Pokonci nas je držala le nutela. Ko so bili vsi šotori postavljeni vsa prtljaga pa pospravljena smo vsi lačni sedli za ogenj in pričeli peči hrenovke. Med tem je nazaj prišla tudi Nejka. Na pamet nam je tudi prišlo da bi pekli kruh, kasneje tudi s sirom, pa tudi hrenovke s sirom. Profesorji so nam nato ponudili še penice, ki mi niso bile ravno všeč. Ko je zmanjkalo še tega nas je par začelo peči jabolko in hruško, jabolko je dejansko imelo okus po pečenem jabolku, hruška pa je bila le toplejša in je imela močnejši okus. Nekaj časa smo še posedeli, nato pa se nas je nekaj odpravilo na krajši sprehod. Medtem sta Mateja s profesorjem pogasila ogenj.  Kljub temu, da so nas preganjali razni "demoni" in pa divje svinje smo se še vseeno odločili še malo ostati in poglobili smo se v strašljive teme. Malo po polnoči pa smo se raje odločili oditi v šotore.

Ema A. (BC Naklo), Debora Š. (ZRG za Slovence)

11. maj 2018 - NARAVOSLOVJE IN PREŽIVETJE V UDINBORŠTU

Kratko noč smo preživeli v Udinborštu, kjer smo spali v kožaricah in šotorih. Dan smo začeli s pospravljanjem šotorov in odličnim skupnim zajtrkom. spakirali smo nahrbtnike in se peš odpravili proti šoli. Za nami je bila zanimiva dogodivščina. Ko smo prispeli do šole, smo se najbolj  veselili klopi v avli, saj smo lahko končno odložili težke nahrbtnike in se še malo pogovarjali. Razdelili smo se v skupine in pričeli z delom. Izdelovali smo plakate, predstavitve, slovar in filmčke o četrtkovih dogoviščinah v Udinborštu. Dopolnili smo delovne zvezke. Na koncu smo imeli kratek sestanek, da smo dobili informacije za naslednji teden in nato odšli domov, kjer smo komaj čakali zelo potreben tuš in počitek.

Dan nama je bil zelo všeč, saj smo se še bolj povezali med sabo, sva pa ponosni sami nase, saj nam je vsem uspelo prespati v kožaricah ali šotorih. Zelo dobro pa je bilo tudi, da dan ni bil preveč naporen.

Lucija (BC Naklo) in Eva (ZRG za Slovence)

14. maj - UDELEŽBA PRI POUKU

V ponedeljek smo se udeležili pouka v 1. M razredu. Začeli smo z slovenščino in obravnavali smo malo in veliko začenico. Po malici smo imeli športno vzgojo v telovadnici kjer smo igrali med dvema ognjema. Četrto uro smo imeli kemijo in učenka nam je predstavila referat katerega smo v nadaljevanju ure tudi obravnavali.  Potem smo imeli matematiko kjer smo ponovili funkcijske enačbe. Zadnjo uro smo imeli angleščino in imeli odprto uro po metodi CLIL, tema ure je bila poraba hrane po svetu. Bilo je zelo zanimivo saj smo sami morali raziskati katera država ima npr. največ ali najmanj porabe, katera država oz. mesto je nam najbolj podobna, kar se tiče prehranjevanja ipd. Po pouku pa smo se odpravili domov.

Popoldne sva se odpravili v Škofjo loko, kjer sva si ogledali staro mestno jedro. Šli sva na sladoled, ter z njim odšli na ogled grajskega parka, kjer sva imeli zelo lep razgled na celotno Škofjo loko. Tam sva poiskali suho klopico, se usedli ter malce poklepetali. Kasneje pod večer sva se odpravili domov. Dan je bil čudovit.

 

Nika J. (BC Naklo), Nika M. (Zvezna realna gimnazija za Slovence)

15. maj - JOGURT

Dan smo preživeli v mikrobiološkem laboratoriju s profesorico Marjetko Kastelic Švab. Naučili smo se, kako izdelati jogurt z ekološkimi izdelki, pridelanimi na naši šoli ter kako mikroskopirati mikroorganizme.

1.            del delavnice

 

Najprej smo skupaj prebrali potek dela, na tablo narisali skice in se pogovorili o podrobnostih. Nato smo se razdelili v dve skupini. Bila sva v skupini, ki je izdelovala tekoči jogurt.

Odmerili smo ½ mleka in 10 g mleka v prahu ter ju dali v kozico in dobro premešali. Nato smo mleko kuhali 5 minut na 80-90°C. Po 5-minutnem kuhanju smo mleko odstavili iz štedilnika ter čakali, da se ohladi do okoli 45°C. Ohlajenemu mleku smo dodali 4 žlice navadnega jogurta ter dobro premešali. Zmes, ki smo jo dobili, smo dali za 2-3 ure v inkubator pri stalni temperaturi 45°C. Ko smo »jogurt« vzeli iz inkubatorja smo tekoči jogurt postavili za eno uro v hladilnik, grški jogurt pa je v hladilniku ostal do naslednjega dne. Sledilo je okušanje tekočega jogurta.

Tekoči jogurt ni imel prave arome, tekstura pa je bila prava.

Grški jogurt smo naslednji dan precedili s pomočjo gaze, da smo odstranili sirotko. Nato smo ga pokusili.

Pri grškem jogurtu smo opazili, da je bila gostota večja in okus bolj kisel, vendar razlika ni bila precejšnja.

2.            del delavnice

 

Medtem ko je bil jogurt v inkubatorju smo mikroskopirali šolski, ekološko pridelani jogurt. Najprej smo morali pripraviti preparat. Na objektno stekelce smo z ezo nanesli malo jogurta in ga razmazali na 1×1 cm. Preparat smo nato nekajkrat za trenutek postavili na plamen gorilnika, da se je jogurt strdil. Nato smo na preparat kapnili nekaj kapljic metilensko modrega barvila. S pomočjo puhalke smo z vodo odstranili odvečno barvilo. Nato smo stekelce pobrisali vodo iz stekelca. Preparat je bil pripravljen za mikroskopiranje.

Najprej smo postavili preparat pod najmanjšo povečavo (4×10). Sliko smo izostrili, a še ni bilo vidnih mlečnokislinskih bakterij. Nato smo preparat pogledali pod malo večjo povečavo (4×20). Opazili smo razne paličaste in krogličaste strukture, a niso bile še izrazite, zato smo preparat pogledali še s povečavo (4×50). Pri tej povečavi so bile mlečnokislinske bakterije že dobro vidne.

Laboratorijska vaja se mi je zdela zelo zanimiva, ker do sedaj nisem vedel kaj vse vpliva na aromo jogurta, sedaj pa vem, da na aromo vplivajo mlečnokislinske bakterije, ki sem jih opazoval prvič. Laboratorij je zelo dobro opremljen.

Matej T. (Znanstveni licej Franceta Prešerna)

Laboratorijska vaja mi je bila všeč, prvič sem bil seznanjen z postopkom izdelave jogurta. Naučil sem se tudi nekaj novih strokovnih izrazov. Z dijaki iz Trsta in Celovca smo se imeli super. Predlagal bi le, da bi se pripravljalo sladoled in ne jogurta, ker v vročini sladoled bolj prija.

 

Matej Z. (Biotehniški center Naklo)

16. maj - EKSKURZIJA NA SOLČAVSKO

16. maja smo se zbrali pred šolo in se dijakinje in dijaki 1.L/M razreda odpravili na pot z dvema avtobusoma. Po približno enourni vožnji smo se prvič ustavili na Črnivcu, kjer smo si lahko med drugim ogledali dve informacijski tabli o vetrolomu. Vetrolom, ki je uničil veliko gozda v Črnivcu, v Avstriji in na Jezerskem, je bil 13. julija 2008. Naslednja daljša postaja je bila v Savinjski dolini ob Igli. Tam smo imeli terensko delo v skupinah po tri ali štiri osebe, pri katerem smo med drugim analizirali vodo in izvajali različne meritve. Med vožnjo smo dobili informacije tudi o jami Potočki zijalki. Tam je bila najdena ena najstarejših šivank. Potem smo se odpeljali v Solčavo, kjer smo si ogledali razstavo o načinu življenja v tem delu Slovenije. Izvedeli smo, da kot posledice ledeniške dejavnosti nastale tri vzporedne doline v obliki U, ki se imenujejo Robanov kot, Logarska dolina in Matkov kot. Vse tri doline naj bi dobile njihovo ime po najstarejših kmetijah. Po kratki pavzi smo se odpeljali v Logarsko dolino, kjer smo šli peš do Logarjeve lipe in izmerili volumen njenega uporabnega lesa. Nato smo se z avtobusom odpravili do nekega parkirišča, od tam pa smo peš nadaljevali pot do slapa Rinka. Ta slap se nama je zdel imeniten, ker smo se mu lahko čisto približali in delali slike; na koncu smo bili skoraj vsi mokri. Zadnja destinacija pa je bila degustacija solčavskih jedi. Lahko smo pokusili savinjski želodec, dva različna sira z orehi in zelišči ter sirotko in domač kruh. Med degustacijo smo odkrili staro delujočo jukebox in na njem poslušali stare slovenske pesmi. Dan se je končal s skoraj dvourno vožnjo domov čez Pavličevo sedlo, Avstrijo in Jezersko. Med vožnjo pa so dijaki tudi imeli predstavitve referatov na teme, ki smo jih obdelali. Ob približno 17:30 smo se utrujeni, vendar srečni vrnili pred šolo. 

Nika N. (BC Naklo), Noa B.-M. (Zvezna realna gimnazija za Slovence)

 

17. maj - 

SLADKOR

ALI JE VODA PITNA?

V četrtek smo na programu imeli delavnico Ali je ta voda pitna?. Bili smo v mikrobiološkem laboratoriju, ki smo ga že prej spoznali. Prvo uro smo imeli teoretični uvod. Ko smo približno vedeli, kaj bomo počeli, smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka je dobila različen vzorec vode (voda iz šolskega ribnika, voda iz pipe, voda iz manjšega jezera, ter voda, ki so jo prinesli dijaki iz Celovca) in kovček za analiziranje vode. Analizirali smo trdoto vode, pH vrednost, prisotnost amonijevih, nitritnih, nitratnih in fosfatnih ionov. Rezultate smo primerjali z mejno vrednostjo za pitno vodo. Ugotovili smo, da so vse analizirane vode pitne, najbolj pa je seveda vodovodna voda. Na koncu nam je ostalo še malo časa, zato smo naredili še mikrobiološko analizo vode. S pipeto smo 1 ml vzorca prenesli na sterilno petrijevko. Vzorec smo prelili z ohlajenim gojiščem (PCA), nato pa dali v inkubator. Rezultata nismo videli, ker se mora inkubirati 48 ur. Ta delavnica mi je bila všeč, saj sem se naučila uporabljati kovček za analiziranje vode. Presenetil me je rezultat, da so vse vode, tudi voda iz jezera in ribnika pitne. Po malici smo imeli čas za urejanje gradiva ter pripravo na petkovo tiskovno konferenco.

 

Tina F. (BC Naklo)

18. maj - ZAKLJUČEK

Zadnji dan izmenjave smo začeli v knjižnici. Strnili smo vtise o dvotedenski izmenjavi. dopoldan smo se pripravljali na tiskovno konferenco, kjer smo učiteljem, staršem in novinarjem predstavili svoje delo. Kratki filmčki, predstavitve, plakati, karierne mape in pesem … Rešili smo tudi zaključno anketo o poteku izmenjave. Po njej smo imeli pogostitev, na kateri smo se še bolj zbližali ter si izmenjali kontakte. Čas je prehitro minil in morali smo se posloviti. Ta dva tedna mi bosta za vedno ostala v spominu, saj se spoznala veliko novih prijateljev in se tudi veliko novega naučila.

Pia V. (BC Naklo), Martina S. (Znanstveni licej Franceta Prešerna)