Podvig | Inovativna pedagogika | Trajnostna mobilnost | Likovna razstave izven BC Naklo |Pozdrav pomladi

ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA PODVIG

Na zaključni konferenci projekta PODVIG (uvajanje podjetnosti v gimnazije) na Brdu, ki je bila 29.6.2022, smo aktivno sodelovali tudi učitelji in dijaki BC Naklo.

Pripravili smo tržnico, kjer smo predstavili nekaj naših dosežkov. Razstavo Your Alps, ki smo jo nadgradili z opisi v brajici in je tako primerna tudi za slepe in slabovidne. Naše sodelovanje s tovrstno populacijo smo nadgradili v obliki športnih iger, nove učne poti v Naklem, kjer so se naši dijaki preizkusili kot vodniki. Ob šoli imamo  novo urejen terapevtski vrt, kjer so opisi rastlin tudi v zvočni obliki in ob 100 letnici Zveze slepih in slabovidnih Slovenije smo razstavo slik tovrstnih ustvarjalcev razstavili tudi na BC Naklo.

Predstavili smo še nekaj idej likovnega ustvarjanja na trajnostni način (šah iz lepenke, in poslikava lesenih gajbic).

Prav tako smo predstavili naš šolski časopis The Sky is the limit v angleškem jeziku in strokovne članke, kjer smo objavili primere učnih situacij v projektu PODVIG.

Na okrogli mizi, kjer so besedo dali tudi dijakom, je svoje videnje podjetnosti  na šoli predstavil dijak Žan Kelih.

Zeleni sijaj

Zeleni sijaj je mednarodni projekt, ki ga izvajajo BC Naklo, Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu in Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. To so naši stalni partnerji, s katerimi želimo vzpostaviti model za priznavanje mednarodnih mobilnosti dijakov na splošnem področju izobraževanja. Tema projekta je ozaveščanje za blaženje podnebnih sprememb, kjer se držimo Agende za trajnostni razvoj 2030. Zasledujemo naslednje cilje:

Zdravje in dobro počutje (3)

Čista pitna voda (6)

Trajnostna mesta in skupnosti (11)

Podnebne spremembe (13)

Življenje v vodah (14)

Življenje na kopnem (15)

Rečni breg Tržiške Bistrice

Od 9.5.2022 do 13.5.2022 smo izvedli prvo izmenjavo, kjer smo bili gostitelji BC Naklo.

Z dijaki smo po modelu Pirati plastike čistili rečni breg Tržiške Bistrice. Nabrali smo 5 kg smeti. Povabili smo ribiča, ki nam je razložil problematiko rek, nizkega vodostaja, pozidnih rečnih bregov, povečanega števila ptic, kar vse vpliva na življenje v vodi. Tega je vedno manj, vsemu pa botrujejo podnebne spremembe. Z vsemi gostujočimi so dijaki izvedli intervjuje, ki so jih tudi zapisali. Poleg intervjujev so izvedli tudi kratke gledališke »impro predstave«, kjer so vadili igro vlog, izražanje v slovenskem jeziku.

Obisk kmetije Odems

V Predosljah pri Kranju smo obiskali kmetijo Odems. Ukvarjajo se s senenim mlekom in ga predelujejo v mlečne izdelke. Jogurte, skute in namaze pakirajo v povratno stekleno embalažo, s čemer močno prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja. Imajo 10 krav od katerih dobijo dnevno 150 litrov mleka. Mleko je visoko kakovostno in povsem naravno. Izdelke prodajajo doma, v specializiranih trgovinah, zalagajo nekaj šol in drugih ustanov. Sedem članska družina se preživlja z desetimi kravami in predelavo senenega mleka.

Več o kmetiji: https://www.facebook.com/Kmetija-Odems-589986064350621/?_rdr

Obisk Centra trajnostne mobilnosti na Planini

Z dijaki smo si ogledali Center trajnostne mobilnosti na Planini. Razložili so nam pomen trajnostne mobilnosti in možnosti uporabe v Kranju. Seveda smo vse to tudi preizkusili. Vozili smo se z navadnim kolesom, električnim kolesom, električno rikšo, Kranvajem in električnim avtom, ki ga je za nas pripeljalo podjetje Vrtač. Izkušnja je bila res zanimiva.

Center trajnostne mobilnosti: https://www.facebook.com/CTMKranj

Center za ponovno uporabo

Obiskali smo tri trgovine v Kranju, ki spodbujajo predelavo starega in ponovno uporabo. Kr štacuna je trgovina iz druge roke, kjer prodajajo predmete, ki jih zberejo v Centru za ponovno rabo na Zarici. Rokodelc je trgovina, kjer iz starih surovin naredijo nove izdelke. Izdelke delajo osebe z motnjami v duševnem razvoju. Obiskali smo še Šiviljsko popravljalnico, kjer nam lahko obleke popravijo, zašijejo ali spremenijo po našem okusu. Nad vsem bedi fundacija Vincencija Drakslerja, ki zasvojencem pomaga najti pot v novo življenje.

ŠPORTNE IGRE S SLEPIMI IN SLABOVIDNIMI

V soboto, 25.9.2021 smo imeli poseben športni dan. Na druženje ob športnih igrah so nas povabili slepi in slabovidni. Na Okroglem (to je v občini Naklo) imajo posestvo, ki jim ga je zapustil Tomo Zupan. Pokazali so nam, kako je hoditi z belo palico in kaj njim pomeni bela palica. Igrali smo showdown – namizni tenis za slepe, pikado za slepe, predajali smo se plesu z zaprtimi očmi. Dobili smo povsem nove izkušnje, pokukali smo, kako je če si drugačen.

Namizni tenis za slepe -  kako hitro so udarjali žogo. Žoga je zvočna, prostor je ograjen. Udarci so tako močni in žoga potuje s tako veliko hitrostjo, da mi je zajelo sapo. Nisem mogel verjeti, da je to mogoče. V tej kategoriji tekmujejo na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah (para olimpijskih igrah). Naša reprezentanca je zelo uspešna. Več o tem si lahko preberete na spodnji povezavi.   Aleksander

https://www.zsis.si/portfolio-items/showdown/

Prvič sem imela v rokah belo palico za slepe. Težko si  predstavljamo, kako se je gibati med množico ljudi z belo palico. Spoznala sem nekaj novega. Maja

Naš uporabnik je imel psa vodnika. Psa vodnika za slepe in slabovidne vzgajajo od malih nog. Že v leglu gledajo, kateri mladič je bolj miren. Slabovidna oseba odda vlogo – prošnjo za psa vodnika. Posebna komisija pride pogledat, če ima kandidat ustrezne pogoje za sobivanje s psom. Psa vzgajajo – trenirajo posebej. Ko je pes dovolj poslušen in naučen, sledi skupni trening z bodočim lastnikom in uporabnikom  - s slepo ali slabovidno osebo. Pes slabovidnim  pomaga pri vsakodnevnih opravkih, kako kam prit - na cesti, pri srečevanju z ljudmi, v ustanovah. Seveda pa je tudi njihov družabnik. Ko je pes skupaj s svojim uporabnikom, ga ne smemo božati, ker je v službi. Ko je lastnik dovolil, se je pes prepustil razvajanju, tako kot vsak kosmatinec. Peter

Spoznala sem, da je največja slepota nevednost. Ni problem, če ne vidiš, problem je, če nimaš interesa, se ne zanimaš, nimaš motivacije. Slepi se izobražujejo, so aktivni, zaključijo fakulteto,  naredijo doktorat. Sanja nam je pripovedovala, kako se je spopadala z matematičnimi kotnimi funkcijami v gimnaziji. Je popolnoma slepa. Uspešno je maturirala, magistrirala in je predsednica Zveze slepih in slabovidnih območne enote Celje. Ob njenem pripovedovanju sem se zamislila. Petra

Pokazali so nam, kako deluje računalnik za slepe. Ima posebno napravo v brajevi pisavi, s katero pišejo in berejo. V računalniku lahko klikne zvok in besedilo se namesto da ga bereš, sliši. Zvočni posnetek pohitrijo. Bralec je tako hitro bral, da nisem ničesar razumela, oni pa so vse vedeli, kaj govori. Govorec je bil Anglež, tako se je vse skupaj slišalo zelo hitro in težko razumljivo. Za nas. Slepi so v trenutku vedeli za kaj se gre. Polepšali so mi dan. Maša

Likovna umetnost

Likovna umetnost je na BC Naklo močno razvita in ustvarjalna dejavnost. O tem so objavili  članek v Gorenjskem glasu, 14.9.2021.

Maj Zupan, Živa Juvan in Ana Markič, dijaki 4. letnika gimnazije so 16. 5. 2022 na 56. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije osvojili zlato priznanje. Pod mentorstvom profesorice Tadeje Polajnar so predstavili raziskovalno nalogo z naslovom »Protimikrobni učinki kefirja na rast bakterije Staphylococcus epidermidis«. Nalogo so izdelali v šolskem mikrobiološkem laboratoriju. 

Manca Lepoša, dijakinja 3. letnika gimnazije, je predstavila raziskovalno nalogo s področja matematike. Pod mentorstvom Marka Koselja je raziskovala metodo najmanjših kvadratov. Osvojila je srebrno priznanje. 

Vsem raziskovalcem in mentorjema iskreno čestitamo. 

Povzetek raziskovalne naloge »Protimikrobni učinki kefirja na rast bakterije Staphylococcus epidermidis«
Kefir je starodavni mlečni napitek, pridobljen z mlečnokislinsko in alkoholno fermentacijo, saj je kultura kefirja v obliki kefirnih zrn, sestavljenih tako iz mlečnokislinskih in drugih bakterij kot iz kvasovk. Raziskovali smo optimalno količino kefirnih zrn, potrebnih za pripravo kefirja, ki bi imela zaviralni učinek na bakterijo Staphylococcus epidermidis, ki smo jo, kot glavno povzročiteljico aknavosti in mozoljavosti, izolirali s kože mladostnika. Najboljše rezultate smo dosegli pri koncentraciji šestih oziroma osmih gramov kefirnih zrn v 100 ml mleka, pri 24 urni fermentaciji, na sobni temperaturi.

Povzetek raziskovalne naloge »Metoda najmanjših kvadratov«
Nekega dne sem se pri uri matematike vprašala, kako bi točkam, ki ne ležijo na isti premici, izračunali najbolje prilegajočo premico. Tako sem se lotila te projektne naloge. Prvi korak je bil izpeljava formul za izračun vrednosti

Dokazovanje antimikotičnega delovanja vodnih ekstraktov na kvasovko Candida albicans

Avtorice: Lara Markelj, Neža Perko, Maša Repinc

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

Za nalogo so avtorice in mentorica prejeli srebrno priznanje na Gibanju znanost mladini in Krkino nagrado.

Candida albicans (C. albicans) je gliva kvasovka, ki pri človeku povzroča mikoze oziroma glivične okužbe. C. albicans je del naše naravne mikrobiote, nahaja se v ustni votlini, sluznicah trebušne votline in spolovil, vendar vpliv različnih dejavnikov, največkrat padec odpornosti, lahko poruši ravnovesje v našem telesu in število teh oportunističnih gliv naraste. Tako lahko postanejo zajedavske in praviloma še bolj oslabijo naš imunski sistem in lahko napadejo tudi respiratorne organe.

Glavni namen raziskovalne naloge je sestaviti čim ugodnejše gojišče za uspešno kultivacijo C. albicans in s pomočjo difuzijskega antibiograma odkriti različne antimikotične učinkovine, ki naj bi zaviralno delovale na rast glive C. albicans.

Praktični del smo pričeli s pridobivanjem brisov sluznic ustnih votlin oseb, ki naj bi trpele za kandidozo. Vzorce smo nato prenašali na različno pripravljena sestavljena gojišča, kajti poleg izoliranja čiste kulture, so nas zanimali tudi vplivi različnih gojišč in različnih spodbujevalcev rasti (kave in mleka) na uspešnejšo razrast C. albicans. Opravili smo tudi pregled morfoloških značilnosti kolonij C. albicans in identifikacijo le te s pomočjo klaisčnih identifikacijskih morfoloških in biokemijskih metod (katalazni test, enostavno barvanje z metilenskim modrilom in mikroskopiranje). Z metodo difuzijskega antibiograma smo ugotavljali antimikotično delovanje treh potencialnih učinkovin, ki naj bi zavirale rast kandide, perkolata grenivkinih pešk, perkolata zelenega čaja ter ekstrakta domačega propolisa. Dilucijski antibiogram smo izvajali na PDA gojišču z dodatkom krvi in antibiotika. Ugotovili smo, da perkolat zelenega čaja ni zaviral rast kandide. Zaviralen učinek je bil prisoten pri ekstraktu grenivkinih pešk, največji pa pri propolisu, pri katerem so bile inhibicijske cone največje.

Konkurenčnost probiotičnih sevov rodu Bacillusna patogeno črevesno bakterijo Escherichia coli

Avtorice: Nika Drinovec, Maruša Godler, Lara Ropič Bizjak

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

Za nalogo so avtorice in mentorica prejeli srebrno priznanje na Gibanju znanost mladini.

V našem črevesju najdemo raznovrstno mikrofloro, ugodne kot škodljive mikroorganizme. Med ugodnimi bakterijami spadajo tudi probiotiki oziroma probiotične bakterije, ki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, sintetizirajo vitamine, aminokisline in maščobne kisline, skrbijo za peristaltiko in preprečujejo naselitev patogenim mikroorganizmom v črevesju. Poleg našega črevesja, jih najdemo v mlečnih izdelkih, prehranskih dodatkih, v še večjih količinah pa skoncentrirane v probiotičnih zdravilih. Probiotiki podpirajo razvoj in delovanje našega imunskega sistema. Sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. V raziskovalni nalogi smo preučevali ali bi lahko probiotike uporabljali kot vzporednica antibiotikom, v smislu zaviranja rasti in razmnoževanja patogenih mikroorganizmov kot sta lahko Escherichia coli (E. coli) in Salmonella typhi. To vprašanje je bilo povod naši raziskovalni nalogi. Najprej smo izolirali E. coli iz hlevskega gnoja (bakterije rodu Salmonella nam ni uspelo izolirati) in jo namnožili na optimalnem gojišču za rast– EMB gojišču. Probiotične seve Bacillus smo pridobili iz kapsul MegaSporeBiotic. V raziskovanju smo se posvetili iskanju in pripravi pravega, najugodnejšega gojišča za ugotavljanje konkurenčnosti, na katerem uspevajo tako bakterije E. coli kot probiotični rod Bacillus (Bacillus licheniformis, Bacillus coagulans, Bacillus indicus HU36, Bacillus subtilis HU58, Bacillus clausli). Ugotovili smo, da z mešanjem EMB in CBL gojišč, dobimo zelo ugodne razmere za rast in razmnoževanje obeh vrst kultur. Kulture smo po uspešni izolaciji do čistih kultur, aseptično prenesli na gojišča paralelk v približno enakem razmerju, kot jih najdemo v naravnem okolju. V času inkubacije smo na dva dni opazovali razrast obeh kultur. Ugotovili smo, da probiotiki rodu Bacillus lahko delujejo zaviralno na E. coli, torej inhibirajo rast le teh v ugodnih razmerah patogenih bakterij in s tem preprečujejo njihovo večjo razrast in posledično povzročanje bolezni.

Mikrobiološka analiza športnih bidonov

Avtorji: Nejc Bucalo, Ambrož Gantar, Cene Hafner

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

V današnjem času ima skoraj vsaka oseba za pitje pri sebi steklenico, plastenko ali bidon, ki je namenjen za vsakdanjo uporabo. Ljudje se ne zavedamo kaj vse se lahko naseli v naše plastenke v primeru, da je po uporabi ne očistimo dovolj temeljito in kako je to lahko nevarno. Zelo hitro lahko zbolimo, ne vede kaj je vzrok za to.

Z raziskovalno nalogo smo želeli ugotoviti ali je v uporabljenih bidonih prisoten kakšen patogen mikroorganizem, ki bi potencialno lahko ogrožal posameznikovo zdravje in kako bi se ga lahko na čim bolj preprost način znebili.

V raziskovalni nalogi smo se odločili, da bomo uporabili za vzorčne primere športne bidone, ki jih uporabljajo pri hokeju in ragbiju. Vseh vzorčnih bidonov je bilo skupaj dvajset. V nekaterih bidonih je bila vedno natočena in izpita le voda, v drugih pa tudi sladke pijače in celo proteinsko bogati napitki. Z raznovrstnostjo izbire športnih bidonov smo želeli dokazati prisotnost različnih mikrobnih kultur.

Pri delu je bilo izvedeno veliko mikrobioloških laboratorijskih tehnik: aseptično delo, odvzem vzorca, vzorčenje z izpirki, izolacija in gojenje kulture, pipetiranje, tehtanje, priprava gojišč, tehnika difuzijskega antibiograma, katera je bila uporabljena za določanje občutljivosti vzorčne kulture na potencialno zaviralne snovi.

Na koncu smo prišli do ugotovitev, da na plesni iz rodov Aspergillus, Penicillium in Phoma najbolj zaviralno deluje alkoholni kis. Jabolčni kis je zaviral rast rodov Phoma in Penicillium, medtem ko je 40 % etanol zavrl le rod Aspergillus. Ekstrakt jabolčnih pešk in citronska kislina nista zavirala rasti nobene plesni.

Obdelava mlekarskih odpadnih vod z algami

Avtorica: Klara Žos

Mentor: Borut Lazar

Za nalogo sta avtorica in mentor prejela Krkino nagrado.

Zaradi pospešenega gospodarskega razvoja v zadnjih letih vedno več materialov in surovin pristane v okolju v obliki odpadnih snovi. Med slednje spadajo tudi odpadne vode. Mlekarske odpadne vode vsebujejo visoke koncentracije organskih in anorganskih snovi, ki lahko ob izpustu v naravni ekosistem porušijo njegovo ravnovesje.

V raziskavi sem preučevala, kako lahko z uporabo algnih tehnologij razbremenimo mlekarske odpadne vode. Ugotovila sem, da alge učinkovito znižajo količino fosfatov, amonij pa v procesu nitrifikacije pretvorijo v nitrate in nitrite.

Tehnike čiščenja mlekarskih in drugih odpadnih vod bi lahko tako z izboljšanjem njihove učinkovitosti uporabljali širše. Na ta način bi manj obremenjevali okolje, alge pa so tudi uporabna izhodna surovina za industrijske ali druge procese, tudi za proizvodnjo biogoriv.

Vpliv sirotkinega proteina na prirast biomase kefirnih zrn

Avtorice: Anja Kozjek, Ana Jenc, Janja Sikošek

Mentorica: Tadeja Polajnar

V nalogi so predstavljeni izsledki raziskave vpliva sirotkinega proteina na prirast biomase kefirnih zrn. Poskus je bil izveden z dvema različnima koncentracijama sirotkinega proteina 2 in 6 % (5 g predstavlja 2 %, 15 g predstavlja 6 %) v dveh različnih vrstah mleka (1,5 in 3,5 % m. m.). Fermentacija je bila ponovljena večkrat, pri tem pa je bila spremljana masa kefirnih zrn, število mlečnokislinskih bakterij, kvasovk ter sprememba pH in kislinske stopnje po Soxhlet-Henklu med mlečnokislinsko fermentacijo.

Največji prirast mase kefirnih zrn je bil dosežen pri fermentaciji delno posnetega mleka z 1,5 % m. m. z dodatkom (2 %) sirotkinih beljakovin. Sledil je prirast mase kefirnih zrn pri fermentaciji mleka z enako količino maščobe in z dodanimi (6 %) beljakovinami.

Največje povečanje količine mlečnokislinskih bakterij je bilo zabeleženo pri fermentaciji delno posnetega mleka (1,5 % m. m.) z dodanima 2 % sirotkinih beljakovin. Največje povečanje kvasovk pa pri fermentaciji polnomastnega mleka (3,5 % m. m.) s 6 % sirotkinih beljakovin. Torej je skupno število mikroorganizmov v kefirnem zrnu naraslo, nekje na račun mlečnokislinskih bakterij, nekje pa na račun kvasovk. Iz tega je moč sklepati, da se mlečnokislinske bakterije razmnožujejo intenzivnejše v okolju z manj maščobe (1,5 % m. m.) in z manjšo koncentracijo sirotkinih beljakovin (2 %). Kvasovke pa se intenzivneje razmnožujejo v okolju z več maščobe (3,5 % m. m.) in višjo koncentracijo sirotkinih beljakovin (6 %).

Z opazovanjem spreminjanja pH-vrednosti je bilo dokazano, da je najbolj intenzivna fermentacija potekla pri vzorcu 1,5 % m. m. z dodanima 2 % sirotkinih beljakovin, glede na spremembo kislinske stopnje pa pri vzorcu 1,5 % m. m. in 6 % dodatka sirotkinih beljakovin.

Socializacija otrok v vrtcu

Avtorica: Ema Primožič

Mentor: Andraž Kalamar

Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kakšen je vpliv vrtca na otrokovo socializacijo. Ob podrobnejši opredelitvi vseh treh stopenj socializacije teoretični del vključuje tudi glavno razlikovanje med vzgojo in socializacijo, pojasnjuje pojem predšolska vzgoja in prikazuje razvoj le-te na Slovenskem. Ugotoviti sem želela tudi, kakšna je vloga staršev in vzgojiteljev pri enem od pomembnejših dejavnikov socializacije, tj. igri, kolikšen je pomen športnih dejavnosti v vrtcu in vpliv okolice, igre in vzgojiteljev na otrokovo socializacijo. V raziskovalnem delu je uporabljena metoda intervjuja in anketiranja. Intervjuvala sem diplomirani vzgojiteljici iz zasebnega in javnega vrtca, Nežo Črljenec in Niko Arnolj, ankete pa so izpolnjevali starši, ki imajo otroke v vrtcu Agata v Poljanah. Ugotoviti sem želela, ali je otrok v vrtcu vedno več; je po mnenju staršev najboljši dejavnik socializacije v vrtcu igra; ali se otroci, ki so bili v vrtcu, lažje in hitreje socializirajo kot tisti, ki v vrtec niso bili vključeni; ali starši pri otrokovem razvoju v ospredje postavljajo disciplino in kolikšno vlogo pripisujejo vzgojiteljevi prilagodljivosti, komunikativnosti in strogosti.

Glasba na Slovenskem

Avtor: Matic Leskovec

Mentor: Andraž Kalamar

Kaj je tisto, kar vsako družbo ohranja, jo neguje, razvija in dela posebno? Vsi najprej pomislimo na jezik in kulturo, med katero spada tudi glasba.

Ker se mi zdi, da velikokrat pozabimo na svojo avtohtono glasbo, sem v tej nalogi raziskal razvoj slovenske glasbe – od takrat, ko na naših tleh še ni bilo Slovencev in do danes. V vsakem obdobju je bilo moje vprašanje tudi, kako je takratna glasba vplivala na razvoj človeka, njegove osebnosti in socializacije.

Slovenska glasba je namreč sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana s sosednjimi državami, torej lahko rečem, da je naša glasba nekakšna mešanica glasbe sosednjih držav s svojimi značilnostmi.

Prek ankete sem ugotavljal, kako, predvsem mladi, poznamo slovensko glasbo in kaj pomeni za narodov in osebni razvoj. Z opravljenima intervjujema pa sem izvedel, kako poklicni glasbeniki razmišljajo o naši narodni glasbi.

Proizvodnja električne energije z uporabo biokulture

Avtorja: Lucija Dolžan, Matej Zupan

Mentor: Jure Ausec

Za nalogo sta avtorja in mentor prejeli srebrno priznanje na Gibanju znanost mladini.

V literaturi najdemo številne zapise o možnosti izkoriščanja biokultur za pridobivanje električne energije. Med mnogimi opisi poskusov, ki sva jih preizkusila tudi sama, sva opazila kar nekaj možnosti za izboljšave, zato sva se odločila analizirati delovanje pri različnih parametrih in jih čim bolj optimizirati.

Analizirala sva tako mikrobiološke dejavnike kot tudi fizikalne, ki vplivajo na delovanje izbrane biokulture in proizvodnjo električne energije. Spopadala sva se z mnogimi vprašanji, na katera sva si pomagala odgovoriti s številnimi eksperimenti. Odkrila sva optimalne parametre in jih uporabila za proizvodnjo električne energije, s katero sva uspela pognati elektronske komponente. Na koncu sva preračunala še finančno plat poskusa ter zapisala zaključke.

Prof. Bernarda Božnar je v šolskem letu 2019/20 pri pouku geografije sodelovala v projektu e-twinning. Z razredom 2.M so izdelali projektne naloge, kako je lahko civilna iniciativa aktivna v lokalni skupnosti. Dijaki so bili razdeljeni v skupine in so izdelali naloge s predlogi, kako bi lahko lokalno skupnost oživili, spremenili, dopolnil….

Več o tem si lahko preberete na spletni strani:

https://padlet.com/bernarda_boznar_bb/j9hy2iohpsc9agmo

Razred 2.L je sodeloval z dijaki iz Turčije, Japonske, Etiopije in Rusije pri komentiranju časopisnih člankov ali snemanju kratih filmov o perečih problemih v tamkajšnjih deželah.  

Več o tem si lahko pogledate ne spletni povezavi:

https://fr.padlet.com/christine_t_gail/ovhgr5xfb9bk

Pri strokovnem predmetu kmetijstvo sta prof. Urška Kleč in dr. Nataša Šink izvedli aktivnosti v okviru projekta Alp4nats. Dijaki so v sedmih skupinah izdelali seminarske naloge o perečih problemih mladin v območju Alp:

·         lokalni pridelki in izdelki

·         razvoj turizma, intenzivno kmetijstvo oz.  ekološko kmetijstvo

·         mladi prevzemniki kmetij

·         mleko in mlečni izdelki 

·         sobivanje z velikimi zvermi

·         gnojila, pesticidi

·         problematika vode v kmetijstvu

Izdelki so pričujoče naloge objavljene v e-učilnici.

Strokovni članek VEČ KOT ČEBELARJENJE

Naše primere dobre prakse objavljamo v strokovnih revijah. Članek govori o projektnem delu na področju zgodovine, biologije, kemije, likovne umetnosti, geografije, angleščine, nemščine. Je primer odlične prakse, kjer se pouk izvaja problemsko, medpredmetno, timsko v narodnostno mešanih slupinah, pa še kaj...

Strokovni članek BREZČASNA SPOROČILA

Članek govori o brezčasnih sporočilih, ki jih srečujemo pri pouku zgodovine, slovenščine, likovne umetnosti, filozofije...

Predstavljen je nabor sedemdesetih frazemov, ki jih dijaki predstavijo na svoj inovativen in ustvarjalen način. Nastajajo likona dela, filmi, gledališke predstave, družabne igre... Vse skupaj je zabavno, znanje, ki ga dijaki pridobijo pa je trajenjše. Lahko bi rekli, da je to znanje za življenje...

O enotnih šolskih puloverjih smo razmišljali že dlje časa. Projekt PODVIG nas je dokončno opogumil k temu dejanju. V okviru dijaške skupnosti smo izvedli natečaj za  oblikovanje znaka, ki bo predstavljal potisk na hrbtni strani. Zmagovalni prispevek je oblikovala dijakinja Ana Poklukar iz razreda 4.Č. Znak predstavlja vse strokovne programe na našem centru – kmetijstvo, hortikulturo, živilstvo, naravovarstvo in strokovno gimnazijo. Pulover s kapuco je svetlo sive barve, dvostranski potisk pa je temno zelene barve. Spredaj je znak centra, zadaj pa so v spiralo umeščeni znaki, ki predstavljajo našo raznolikost in strokovno usmerjenost. Spirala pomeni priložnost za nadaljevanje in dodajanje novih programov.

Dijaki so izbrali puloverje s kapuco, zaposleni pa jopice na zadrgo. Naše nove tekstilne izdelke vsi, tako dijaki kot zaposleni zelo radi nosimo.