O PROJEKTU   NORVEŠKA '19   HRVAŠKA '22   AVSTRIJA '22   NEMČIJA '22   DISEMINACIJA 

1. dan (4. 5. 2022)

Danes, v sredo, 4. 5. 2022, smo se ob 7.30 učenke BC Nakla zbrale na železniški postaji v Kranju, kjer smo pričakale vlak, ki nas je peljal do Beljaka, kjer smo prestopile in odšle do Spittala. Tam nas je pričakal gorski čuvaj Jonathan in nas odpeljal do bližnjega jezera Millstatt. Naša naslednja postojanka je bila pisarna gorskih čuvajev ("rangerjev"). Sprejel nas je nasmejani Heinz, ki nam je opisal potek našega dela ter predstavil Biosferni park Nockberge. Zatem smo se po Nockalmstraße podali do gorskega prelaza Glockenhütte. Vedno višje, kot smo bili, tem več snega je bilo. V gostilni na prelazu so nam postregli z znano avstrijsko specialiteto, "šniclom". Po obilnem kosilu se nam je prilegla vožnja s čudovitim razgledom na okolico. Peljali smo se do naslednjega prelaza Eisentalhöhe (2042 m), od tam naprej pa do muzeja Silva magica. Tam smo si ogledali značilne drevesne vrste za to območje in se sprehodili po parku, ki je tako kot ostala območja tukaj prilagojen invalidom. Po sprehodu po čudoviti naravi smo odšli še do naslednjega muzeja, kjer smo si ogledali kratek in poučen videoposnetek o biosfernem parku Nockberge. Naša zadnja postojanka je bila nastanitev v Gasthof Post. Dan smo zaključili z okusno večerjo in težko pričakovanim počitkom.

2. dan (5. 5. 2022)

V četrtek smo dan začeli z okusnim zajtrkom. Nato smo se z rangerjem Florianom odpravili do kmetijske šole v Litzlhof. Tam nas je pričakal ravnatelj in nas prijazno popeljal skozi prostore šole. Šola ima že dolgoletno tradicijo, učijo se praktičnih veščin in prav tako tudi teoretičnih vsebin. Imajo učilnico tekstilstva, nege starejših, likalnico, aranžersko delavnico, računalniško učilnico, prostor za usvajanje veščin kuhanja, kjer ima vsak dijak svoj kuhalni kotiček, ter prostor za učenje pripravljanja pogrinjkov. Prostori so bili nedavno prenovljeni in so obdani z lesom. V drugem delu poslopja smo si ogledali mesarsko delavnico, mlekarno, obdelovalnico sadja, tesarsko delavnico ter delavnico za popravilo kmetijske mehanizacije. Ogledali smo si tudi odprt moderen hlev, v katerem so bile prikupne cike. Imeli smo srečo, ker ravno v teh dneh na šoli poteka tekmovanje iz gozdarskih veščin, zato smo si lahko podrobneje ogledali tekmovanje v menjavi verige na motorni žagi n se pridružili navijačem. Sledilo je zelo obilno in okusno kosilo na šoli. Nato smo se odpeljali do majhnega mesta Gmünd in si ogledali njegove lepote. Tam smo si ogledali zelo zanimiv in nenavaden muzej glasbe. Ob koncu je vsak igral na svoje glasbilo in ustvarili smo pravi orkester. Nato smo se odpeljali do naše nastavitve Gasthof Post in imeli še nekaj prostega časa. Odšli smo na večerjo in se utrujeni odpravili v posteljo.

3. dan (6. 5. 2022)

V petek, 6. 5. 2022, smo se prebudili v oblačno jutro. Pozajtrkovali smo v gostišču ter se peš odpravili na pot z rangerjem Heinzom. Povedal nam je nekaj značilnosti vasi Eisentratten ter nas pospremil do lokalnega čebelarja. Čebelar nam je razložil veliko novih stvari o čebelah, pokazal nam je tudi statve. Skupaj z ženo sta bila zelo gostoljubna, žena nam je pripravila slasten prigrizek, mož pa je vsaki od nas podaril kozarček domačega medu. Kasneje nas je Heinz odpeljal še do svojega prijatelja lovca. Pokazal nam je tradicionalne čopke, tako imenovane bradice, ki jih izdeluje sam iz dlak divjih živali. Vsak čopek zahteva veliko časa ter potrpežljivosti. Čopek na klobuku nosi vsak pravi avstrijski lovec. Po ogledu smo se peš odpravili nazaj v gostišče, kjer smo pojedli kosilo. Popoldne smo odšli na okoliško kmetijo, kjer nas je domačin seznanil z izdelovanjem metel iz brezovih vej. Metlo je vsak izmed nas tudi sam naredil. Te metle so povezane z leskovimi vejami in v celotne lesene. Po končani izdelavi smo odšli nazaj do naše nastanitve, kjer smo imeli kratek počitek. Pred večerjo smo gostitelju pomagali izdelati žepke, napolnjene s krompirjem, skuto ter zelišči, ki jih bomo imeli naslednji dan za večerjo. Pripravili smo si tudi šmorn. Po večerji smo imeli družabni večer s profesorico Jero Oražem, saj nas bo jutri zapustila. Dan smo zaključili z zasluženim počitkom.

4. dan (7. 5. 2022)

V soboto, 7. 5. 2022, smo dan začeli z okusnim zajtrkom. Po zajtrku smo se oblekli v delovna oblačila in se z Johannesom odpravili na pot. Odšli smo do okoliškega kmeta, ki nam je dal delo za čez dan. Prišli smo do velikega goloseka, kjer so bila nasajena zelo mlada drevesca. Naša naloga je bila, da ob čim več drevesc zabijemo količke. Poleg količkov je kmet pripeljal še nekaj sekir ter kladiv. Začeli smo z delom. Večinoma smo se razporedili v pare, saj je delo tako potekalo hitreje in lažje. Ob dvanajstih nam je gospodinja pripeljala sendviče ter ostale dobrote. Ko smo se okrepčali, smo zaradi slabega vremena nekaj časa počakali v kombiju. Ko je dež nekoliko ponehal, smo nadaljevali z delom. Okoli druge ure smo prenehali z delom. Vse smo bile zelo umazane, zato smo si čevlje očistile kar v bližnjem potoku. Nato nas je Johannes odpeljal nazaj v Gasthof Post, kjer smo imeli nekaj prostega časa. Kasneje smo skupaj z lastnikom gostišča dokončali žepke, ki smo jih začeli pripravljati včeraj, vmes pa je prišel tudi profesor Jure Ausec. Po večerji smo imeli družaben večer s profesorjem. Utrujeni smo kmalu zaspali.

5. dan (8. 5. 2022)

V nedeljo je bil naš zadnji dan v gostišču Gasthof Post. Zjutraj smo pozajtrkovali in se z rangerjem Johannesom odpravili do lokostrelskega centra. Tam nam je lokostrelec pokazal pravilno tehniko streljanja. Razdelili smo se v dve skupini in nekajkrat poskusili streljati v tarčo. Zatem je vsaka skupina odšla na strelsko progo, na kateri so bile umetne gozdne živali za tarče. Vsak je imel dve puščici in en lok. Žival smo poskušali zadeti čim bolj v sredino, saj nam je to prineslo največ točk. Vseh živali je bilo 20, na koncu smo sešteli točke ter jih primerjali z drugo skupino. Ob čakanju na kosilo smo odigrali igro nogometa ter se spoprijateljili z ovcami. Ob dvanajsti uri smo naročili okusno kosilo. Po kosilu smo se odpeljali do prečudovitega slapu v Maltatalu. Peš smo se odpravili čisto do slapu, tam naredili nekaj fotografij in se odpeljali do našega gostišča po prtljago. Zaradi dodatne hrane, ki jo je pripeljal profesor, smo imeli zelo poln kombi - v prtljažniku, pod stoli in celo pod nogami. Odpeljali smo se do dveh višje ležečih koč (približno 1800 m). Razporedili smo se v koče ter imeli nekaj prostega časa. Ker je okoli koč zelo lepa okolica, smo lahko odšli tudi fotografirati ter na sprehod. Zvečer smo si pripravili večerjo. Večerjali smo makarone ter paradižnikovo solato. Sledil je družabni večer ter zaslužen počitek.

6. dan (9. 5. 2022)

Danes je bilo naše prvo jutro v kočah. Ob zajtrku smo naredili plan, kaj bomo počeli čez dan. Po zajtrku smo si pripravili še lunch pakete za kosilo. Pripravili smo si sendviče, malo sadja in frutabelo. Počakali smo ranger-ja, da nas je prišel iskat in nato smo se skupaj odpeljali proti Nockalmstraße. Tam smo se sprehodili po poti čutil in počistili okolico. Ni bilo veliko smeti. Obiskali smo še jezero, ki je bilo lepo urejeno z leseno sprehajalno potjo okrog jezera. Nato smo se pripeljali do muzeja Silva Magica, kjer smo z pomočjo krpelj postavljali informacijske table na vodeno stezo. Dodali smo manjkajoče table in opise slik ter kamnin. Po končanem delu smo opazili tudi kuno, ki se je sprehajala po parku. Med vožnjo naprej smo nekateri utrujeni zaspali, ostali pa so si ogledovali svizce na travnikih in jih fotografirali. Pred odhodom do naših koč smo naredili še postanek (oziroma ovinek) v Ebene Reichenau, kjer smo si kupili še nekaj hrane za preostale dni. Po prihodu v koči so nekateri odšli na bližnji hrib, nekateri pa so se pridno učili s profesorjem. Za večerjo smo imeli juho in okusne palačinke, ki smo jih na "šporgetu" pekli kar dve uri in pol. Po večerji smo se še malo podružili in kmalu odšli spat, saj nas je naslednje jutro čakal naporen dan.

7. dan (10. 5. 2022)

Danes smo imeli nekateri več časa za spanje, drugi pa so se že zgodaj zjutraj odpravili na sončni vzhod na bližnji hrib. Za zajtrk smo imeli kruh z maslom in marmelado ali nutello. Po zajtrku sta nas obiskala ranger Stefan in lastnik koč. Z pomočjo macole, klešč in bodeče žice smo od jutra do kosila skupaj postavljali žičnato ograjo, ki bo v poletnih mesecih ščitila krave in njihove teličke, ki se pasejo na planini. Delo smo si razdelili tako, da so nekateri zabijali kole v zemljo, drugi pa so zabijali žeblje in obešali žico na njih. Po opravljenem delu smo si zaslužili odlično kosilo, ki nam ga je pripravila žena lastnika koč, Anita. Pripravila nam je narezek, na katerem so bile same domače dobrote. Popoldne smo si privoščili malce počitka. Kasneje, v poznejših popoldanskih urah, so se nekateri odpravili na goro Grögerlenock (2300 m). Za večerjo smo imeli juho ter umešana jajca z sirom in špehom, zraven pa okusno zelenjavno solato. Vsi siti smo se po večerji še nekaj časa družili ter igrali družabne igre. Zaradi napornega dela čez dan pa smo se prav kmalu odpravili spat.

8. dan (11. 5. 2022)

Danes smo imeli zajtrk bolj zgodaj, saj smo se ob 8.45 že odpravili z rangerjem Markusom v Türracher Höhe. Imeli smo nezahteven daljši pohod proti St. Lorentz. Na bližnjem griču na poti smo imeli kosilo ter si malo odpočili. Izdelali smo tudi okrasne dišavne blazinice, v katerih je bilo borovo žaganje. Med 12 km potjo smo občudovali čudovito naravo, predvsem gozd in mokrišče sta bila ekstremno lepa. Vreme je bilo super in precej toplo glede na ostale dni. Ob koncu pohoda nas je ranger nagradil z domačim sladoledom, ki je v teh krajih zelo znan. Bil je zelo okusen in se je zelo prilegel. Pred odhodom proti kočam smo se ustavili še pri ribogojnici SIGI‘S Natursaibling, kjer smo si ogledali kako gojijo ribe. Rib je bilo okoli 90 tisoč, ampak jih kar 30 % ne dočaka odrasle dobe. Ko smo prispeli do koč, nas je obiskal Heinz ter lastnik koč Franz, ki nam je predstavil svoj hobi - izdelavo najrazličnejših izdelkov iz visokogorskih zelišč. Bilo je zelo zanimivo, kako se je spomnil take poslovne ideje, in kako je to lahko uspešno. Ob koncu popoldneva smo se osvežili v hladnem potoku. Za večerjo smo si skuhali testenine z omako ter solato za prilogo. Malo smo se še družili in kmalu odšli spat.

9. dan (12. 5. 2022)

Za naš predzadnji dan smo po zajtrku z rangerjem Petrom obiskali Karlbad. Karlbad je staro kmečko kopališče, kjer že preko 200 let pripravljajo tradicionalne kopeli z vročimi kamni. Najprej smo postavili mize in klopce za restavracijo. Kasneje smo lastniku posestva pomagali naložiti kamenje, ki ga potrebujejo pri kopališču. Kamenje smo po potoku prenašali in nalagali na traktorsko žlico. Na koncu dela smo si zaslužili tudi njihovo obilno tradicionalno kosilo. Dobili smo domačo govejo juho s fritati in tradicionalne knedle (enega s skuto in meto ter enega mesnega). Po kosilu smo obiskali še muzej divjih živali, kjer smo si ogledali nekaj zanimivih slik ter nagačenih živali. Utrujeni smo se vrnili proti kočam. Odpravili smo se še na osvežilno kopanje v bližnji potok, ki je bil zelo mrzel. Ob poznejših urah pred večerjo smo še pospravili koče, saj se naslednji dan odpravljamo domov. Za večerjo smo si naredili pečene hrenovke poleg pire krompirja ter solato iz paradižnika. Za odličen zaključek zadnje noči, pa smo igrali še karte.

10. dan (13. 5. 2022)

Zadnji dan smo se zbudili malo prej, saj smo morali še pospraviti koči. Najprej smo pojedli zajtrk, potem pa smo se pridno lotili pospravljanja. Kmalu za tem je prišel ranger Stefan in nas odpeljal na ogled mlekarne Kaslab'n v Radenthein. Ko smo prispeli, smo bili deležni predavanja o ustanovi in začetku mlekarne. Po predavanju smo šli še na ogled notranjih prostorov. Po ogledu smo za degustacijo dobili nekaj različnih vrst sira, sami smo si naredili še domače maslo. Potem smo se z rangerjem odpeljali do Mühlenwega (pot mlinov). Tam smo imeli piknik, kjer smo jedli ribe in klobase z žara. Zraven smo si na palicah spekli še tvist, to je neke vrste kruh. Kosilo je bilo zelo okusno. Čez nekaj časa po kosilu smo šli v Spittal na železniško postajo. Tam smo se poslovili od naših gostiteljev, prejeli pa smo tudi certifikate o udeležbi in lepo darilo. Ker smo imeli nekaj časa odveč, smo se še malo sprehodili po mestu in za zaključek šli na sladoled. Z direktnim vlakom smo se odpeljali proti domu in vsi zdravi in srečni prispeli domov.