O PROJEKTU     HRVAŠKA '18      FRANCIJA '18     NORVEŠKA '17    NORVEŠKA '16      NEMČIJA '17     NEMČIJA '16    ESTONIJA '17      AVSTRIJA '17        FRANCIJA '17

V mesecu aprilu in maju 2018 se je skupina štirih dijakov kmetijsko-podjetniške in naravovarstvene smeri, v spremstvu učiteljev Tilna Selana in Jureta Ausca, udeležila mobilnosti na srednji šoli v Franciji.

Inštitucija prejemnica: EPLEFPA de Chambery - La Motte Servolex, Francija

Področje usposabljanja: kmetijstvo in naravovarstvo

Termin usposabljanja: 21. 4. – 2. 5.  2018

Učitelja spremljevalca: Tilen Selan in Jure Ausec

Dijaki: Gašper Šink, Jaka Majcen, Žiga Primožič

Kratka predstavitev

Mobilnost je potekala vzporedno z mobilnostjo v okviru projekta Mi v Evropi

12. dan (2. 5. 2018)

Ker je vsega lepega enkrat konec, se je končalo tudi naše strokovno usposabljanje v Franciji. V torek nas je po zgodnjem vstajanju čakala le še 12-urna vožnja proti domu.

11. dan (1. 5. 2018)

S pogledom na sneg smo se zjutraj odpravili na zadnji aktivni dan na izmenjavi, ki je potekal v jami Gournier. Ob prihodu na parkirišče smo spoznali Fabiena, ki je izkušen jamar in jamski vodnik. Oblekli smo se v oblačila, v katerih smo se počutili bolj varno in udobno: prejeli smo jamarski kombinezon, čelno svetilko, čelado, plezalno opremo in neoprenska oblačila. V jami smo bili najprej obveščeni o varnosti in o pravilnem ravnanju. Po uri in pol hoje in plezanja smo pomalicali. Nadaljevanje poti je bila hoja po vodi. Voda je bila zelo mrzla, vendar zaradi primernih oblačil ni bilo pretirano hladno. Marsikje je bil nivo vode kar visok, kar je bilo še bolj zanimivo in zabavno – morali smo se znajti, da nismo bili mokri do vratu. V marsikaterem pogledu nam je zastal dih. Vrnili smo se na izhodiščno točko, kamor smo ponovno priveslali z majhnim čolnom. Odpravili smo se proti parkirišču. Tam smo se hitro preoblekli. Odpeljali smo se nazaj domov, kjer smo se okrepčali s toplim in okusnim golažem, ki smo ga k sreči pripravili že dan prej. Sledilo je pakiranje opreme in pospravljanje sob. Utrujeni smo popadali v postelje.

V jami je bilo res čudovito – od vhoda smo se v jamo preko turkiznega jezera peljali s čolničkom, nato smo plezali ob pomoči vrvi (seveda z ustreznim varovanjem), nato smo prehodili suhi rov, kasneje pa čez nekaj rez ozkih prehodov prišli še v vodni del jame, kjer se je prava dogodivščina šele začela. Povsem čista voda, tolmuni, kapniki, prelivanje vode, slapovi, … Vsega se ne da opisati. Zaradi zahtevnega okolja smo elektronske naprave pustili zunaj, zato objavljamo fotografije našega vodiča.

10. dan (30. 4. 2018)

Po zgodnjem bujenju smo si pripravili odličen zajtrk in se odpravili proti kraju Frangy, kjer nas je čakala neobičajna aktivnost, in sicer iskanje zlata. Najprej nam je vodnik Boris, ki je tudi gorski vodnik in profesionalni graditelj iglujev, pokazal, kako se zlato išče, kje se ga sploh lahko najde in kako ga bomo iskali. Potem smo se dela lotili še mi – izpiranje zemlje in peska ni zelo zapleteno, potrebovali pa smo nekaj vaje in veliko potrpežljivosti. Vsak je sicer našel le nekaj delcev zlata – čeprav nismo nabrali veliko, pa smo bili vseeno navdušeni in zadovoljni nad izplenom. Po končani aktivnosti smo ob potoku še pojedli kosilo, ki smo ga pripravili že zjutraj, nato pa smo se odpravili v srednjeveško mesto Annecy. V tem zelo turističnem mestu smo se sprehodili skozi zanimivo mestno jedro in si ogledali jezero, ki leži ob mestu. Po poti domov smo se še ustavili v trgovini, kjer smo nakupili hrano za preostanek bivanja v Franciji.

9. dan (29. 4. 2018)

Danes smo vstali že ob 6.30, saj smo se morali zaradi dolge vožnje in obiska v trgovini odpraviti od doma že zgodaj. Po dolgem iskanju parkirnega prostora in odprte trgovine v središču Lyona, smo se odpravili v stari del mesta, kjer nas je že čakal angleško govoreči vodič po mestu. Ogledali smo si mnoge znamenitosti mesta, mestno središče in tržnico ter izvedeli kar nekaj zgodovinskih podatkov o mestu. Izvedeli smo, da je bilo mesto zavzeto že s strani rimskega imperija, nato pa je bilo v bogati zgodovini tudi pomembno središče trgovanja s svilo. Sprehodili pa smo se mimo tržnic, na katerih so ponujali najrazličnejšo lokalno in tujo hrano. Po končanem ogledu smo se odpravili v zelo lepo urejen park, ki je ponujal tudi zastonj živalski vrt in zelo lepo urejen botanični vrt. Po obisku Burger Kinga, kjer smo si privoščili težko pričakovano kosilo, pa smo odšli še do akvarija na drugem koncu Lyona, kjer smo videli najrazličnejše lokalne in eksotične ribe. Vse je najbolj navdušil velik akvarij, v katerem je bilo veliko morskih psov, eden dolg tudi okoli 2 metra in pol. Po končanem ogledu smo se utrujeni vrnili domov, kjer smo se po obilni večerji in nekaj družabnih igrah odpravili spat.

8. dan (28. 4. 2018)

Jutro smo začeli malo kasneje, saj smo si privoščili težko pričakovani počitek. Zaradi napovedi slabega vremena in večernega dežja smo bili presenečeni nad jasnim jutrom. Po zajtrku smo se odpravili na pohod, kjer smo po slabi uri hoje prispeli na razgledno točko, kjer se nam je ponujal čudovit razgled na okoliška mesta in pokrajino ter na največje francosko jezero. Pred spustom nam je vodič še povedal, da se tu nahaja tudi velika populacija gamsov. Nato smo se spustili nazaj v dolino, kjer smo si na hitro ogledali še kmetijo, kjer med poletnimi meseci izdelujejo sir. Ogledali pa smo si tudi smučišče in izvedeli, da se po okoliških gozdovih nahaja tudi eden največjih tekaških centrov za tek na smučeh s kar 200 km tekaških prog. Potem smo si ogledali še turistično vas, kjer se med poletno sezono dogajajo najrazličnejše aktivnosti. V bližini našega začasnega doma smo se ustavili še pri vzgojiteljih vlečnih psov za zimsko vleko sani. Po 4 urnem pohodu smo se vrnili v kočo, kjer smo si privoščili večerjo.

7. dan (27. 4. 2018)

Zjutraj smo na hitro spakirali svoje stvari in odšli na zajtrk, popili kavo ter se odpeljali v največje mesto departmaja, ki se imenuje Gap. Ogledali smo si kmetijsko trgovino, v kateri svoje izdelke tržijo 4 različne kmetije. Po enournem ogledu so nas popeljali še na eno izmed teh kmetij. Bila je zelo nova in urejena. Izmed vseh kmetij nam je bila ta najbolj všeč, saj je bila čista, za živali je bilo lepo poskrbljeno, skoraj v celoti je organska. Ukvarjajo se z mlekarstvom, kravje mleko prodajo, kozjega pa predelujejo v sir. Pojedli smo naše lunch pakete ter se za tri ure usedli na avtobus. Po prihodu v šolo smo si s francoskimi dijaki izmenjali kontakte in se odpeljali na našo novo lokacijo, kjer bomo naslednjih 5 dni. Na koncu vijugaste ceste nas je presenetil čudovit pogled na pokrajino pod nami. Yves (tokrat naš vodič in prevajalec) nas je prijazno povabil v svojo kočo, ki se nahaja na približno 1500 metrih nadmorske višine. Obdajali so nas prečudoviti razgledi na okolico in topla koča, ki je dajala zelo domač občutek. Po večerji, ki smo jo pripravili sami, smo si privoščili težko pričakovani tuš in se po igri monopolyja odpravili spat.

Dan 6 (26. 4. 2018)

Po »prespani noči na odličnih posteljah« smo se z našimi francoskimi kolegi odpravili na celodnevni izlet. Dopoldan smo se sprehodili po manjši turistični poti, ki se imenuje Coste belle (lepa plaža). Ker je govoril vodič Rene le francosko, smo se večino poti malo dolgočasili, saj nam ni nihče prevajal kaj govori, smo pa zato toliko bolj uživali v dih jemajočih razgledih. Po povratku z opuščene planine s porušenimi kmetijami smo imeli tudi nekaj časa za nakup spominkov v bližnjem mestecu, nato pa smo imeli picque-nicque. Na idiličnem travniku smo ležail kar tri ure. Francoski kolegi so se spet v svojem jeziku pogovarjali z nadzornikom v narodnem parku (ki je neverjetno dobro poznal Slovenijo in vse njene lepote, saj redno sodelujejo s TNP). Po dolgem počitku in kosilu je sledil ogled planšarskega muzeja. Ogledali smo si vse fotografije in predstavitvene videe. Dan se je že bližal koncu, nas pa je čakal še en ogled. Na ekstremno strmem terenu na veliki nadmorski višini je bila majhna kmetija, kjer proizvajajo svoje lastno pivo, ukvarjajo pa se tudi s kozjerejo in predelavo mleka. Če smo želeli, smo lahko pivo za domov tudi kupili. Odpeljali smo se v dom, povečerjali, poskusili pivo lokalnih pivovarjev ter se odpravili v posteljo. Danes smo videli veliko francoske pokrajine, novih stvari in se naužili lepih razgledov. Malce nas je razočaralo le sporazumevanje, saj poznajo le nekaj angleških besed.

5. dan (25. 4. 2018)

Ob osmi uri smo se z avtobusom odpravili na tridnevno ekskurzijo po gorskih kmetijah. Po treh urah vožnje smo se nastanili v Francoskem CŠOD. Po kosilu smo odšli na oglede kmetij. Na prvi družinski kmetiji smo si ogledali hlev s kravami. Izvedeli smo veliko o kmetijstvu, poslovnih priložnostih in odkupnih cenah v Franciji. V Franciji dajo veliko na kvaliteto in se dobro spoznajo na marketing, zato veliko kmetij svoje izdelke proda neposredno končnim kupcem. Na drugi kmetiji, kjer se ukvarjajo predvsem z ovčjerejo, imajo okoli 800 ovac. Na kmetiji so tudi koze, krave in prašiči. Presenetilo nas je tudi veliko število pastirskih psov. Ogledali smo si še povsem nov hlev, ki je bil sofinanciran s strani Evropske unije. Sledila je večerja, po njej pa smo s Francozi odigrali partijo nogometa – Slovenija je verjetno prvič v zgodovini remizirala s Francijo.

4. dan (24. 4. 2018)

Kljub temu da smo se danes zopet zbudili v lepo toplo sončno jutro nismo bili vsi najbolše volje, saj so nekateri imeli želodčne težave. Kljub temu smo se odpravili na program, ki so nam ga pripravili. Zjutraj smo imeli praktično delo na šolskem posestvu, kjer smo pomagali pri čiščenju. Očistili smo dve skladišči ter športno igrišče na katerem je v nedeljo potekala šolska prireditev. Za konec dopoldanske aktivnosti pa smo preselili ovce na drug pašnik in pospravili električnega pastirja. Sledilo je kosilo in prosti čas, ki smo si ga krajšali z igranjem namiznega nogometa. Ker smo bili čakanja na pričetek dejavnosti že malo naveličani, se nam je čas kar malo vlekel. Popoldan smo se odpravili v mehanično delavnico za kmetijske stroje, kjer so imeli vse, kar se tiče vzdrževanja in popravila sodobnih traktorjev. Za konec pa smo se še malo pogovorili o kmetijstvu pri nas in v Franciji - način dela, finančne pomoči države itd. Zvečer smo si pripravili večerjo ter se družil ob raznih igrah. 

3. dan (23. 4. 2018)

Vstali smo ob 8.00, pozajtrkovali in se ob 8.30 odpravili v šolo. Po prihodu v šolo smo čakali okoli 30 minut do začetka pouka – ob ponedeljkih namreč začnejo s poukom eno uro kasneje, šele ob 9. uri. Bili smo presenečeni nad sproščenostjo osebja, tako kot tudi nad sproščenostjo dijakov – nikomur se ni mudilo, četudi so že zamujali na uro. Opazili smo, da so šolske ure samo okvirne, in da se ne končajo in pričnejo ob točno določeni uri, pa tudi trajajo različno dolgo (60 minut, 70 minut, …). Pridružili smo se razredu za agronomijo in naravoslovje. Na naše presenečenje nas je sprejela učiteljica Katja, ki ima slovenske korenine. Pouk je zaradi znanja slovenščine potekal mnogo lažje. Naučili smo se metodo za določanje kakovosti tal s pomočjo deževnikov. Pri uri sta bila dva učitelja, saj približno desetina ur pouka v obliki medpredmetnega poučevanja. Po končanem dopoldanskem delu pouka smo se odpravili na kosilo, za kar je rezervirana kar ura in pol. Po kosilu smo se družili ob igranju namiznega nogometa, nato pa smo se ob 13.30 odpravili nazaj na popoldanski pouk. Spet nas je sprejela učiteljica Katja, vendar s kmetijskim oddelkom. Z njimi smo na terenu določevali strukturo in kakovost tal. Po terenskem delu smo v učilnici z določevalnim ključem določili strukturo tal. Pri tem smo se vsi zelo zabavali, saj smo naleteli na zelo sproščen razred. Ugotovili smo, da je metoda določanja enaka kot pri nas. Po koncu aktivnosti smo se odpravili do šolske mehanične delavnice in farme. Tam smo se malo razgledali, izvedeli veliko novega, predvsem pa se dogovorili o poteku dela naslednjega dne. Sledila je večerja, nato pa pisanje bloga. Ko je profesor vse premagal v namiznem tenisu, smo se odpravili spat.

2. dan (22. 4. 2018)

Dan smo pričeli z zelo dobrim zajtrkom, ki so nam ga pripravili na turistični kmetiji, kjer bivamo: domač kruh iz krušne peči, domača marmelada dveh vrst in domače maslo ... Ob deveti uri se je v šolskem centru Reinach (pohvalimo se lahko, da smo našli šolo) pričel celodnevni dogodek, na katerem so potekale razne dejavnosti. Glavna tema je bilo ocenjevanje krav pasme Taurine. Ocenjevanje je potekalo v več kategorijah, žal pa obširne utemeljitve ocen v francoščini nismo razumeli. Sodelovali smo tudi v nagradni igri, kjer se je iskala teža teličke. Ogledali smo si šolsko posestvo, mobilno molzišče, čebelnjak in rastlinjak. Zelo nas je osupnila reja polžev (več o tem menda v torek, smo jih pa že poskusili – vsaj nekateri) in bioplinarna, s katero v kogeneraciji proizvajajo električno energijo in toplo vodo za ogrevanje rastlinjakov in šole. V šolski kuhinji so nam postregli z okusnim kosilom. Popoldne smo si privoščili oddih v hladnem jezeru v bližnjem zelo turističnem mestecu (katerega imena si žal kljub trudi nismo zapomnili), nato pa smo si sami ogledali zelo lepo mesto Chambery. Zvečer nas je na kmetiji po partiji namiznega tenisa že čakala večerja, za pravilno prehranjevanje po francosko pa smo si morali pogledati celo na internet – najprej predjed, nato solata (z mesom), po glavni jedi še en hod sirov, za zaključek pa sladica. Tako smo se najedli, da smo komaj napisali tole poročilo …

1. dan (21. 4. 2018)

Pot se je začela ob šesti uri zjutraj, kjer smo se s šolskim kombijem odpeljali iz Strahinja proti Franciji. Ker je bila ura še zgodnja, nas je večina do meje z Italijo zaspala. Ko smo se prebudili, smo okoli sebe opazili prostrane ravnine Padske nižine. Pot po Italiji se je zaradi monotone pokrajine precej vlekla, a smo si čas krajšali z pogovorom in glasbo. Za dobro vzdušje sta poskrbela predvsem naša cenjena šoferja in spremljevalca: Jure Ausec in Tilen Selan, ki sta nas čez zanimivo francosko in italijansko pokrajino srečno pripeljala do cilja. Pot je trajala približno 12 ur zaradi zastojev po Italiji in polnih cest zaradi vikenda. Na poti so nas spremljale prostrane Italijanske ravnine in zasneženi Francoski vrhovi. Vsi smo bili malo presenečeni nad sanitarijami na Italijanskih počivališčih, ampak nismo imeli dosti izbire. Okoli 18.00 smo prispeli na cilj. Vsi smo bili prijetno presenečeni nad gostoljubjem in dodeljenimi prostori. Kljub velikim jezikovnim oviram zaradi neznanja angleškega jezika naših gostiteljev smo zaključili dan in si za večerjo privoščili pico. Po dobri večerji smo se odpravili spat, saj smo bili zaradi poti zelo utrujeni.