Rastlinski zvarki
Ker je naša šola in šolsko posestvo vključeno v ekološko pridelovanje vrtnin, smo v okviru praktičnega pouka hortikultura pripravili različna naravna sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev. Te naravne pripravke imenujemo RASTLINSKI ZVARKI. Zelo pomembno je da hkrati tudi kolobarimo.
Na kapusnicah (zelje, ohrovt, kolerabica,…) smo v junijskem času opazili bolhača. Bolhač je hrošče, ki spomladi ogrize liste zelja, ohrovta. Pripravili smo zvarek iz pelina (300g svežih pelinovih listov namočimo v 10l vode za 2 do 3 dni, nato precedimo in nerazredčeno razpršimo po rastlinah). Pripravek smo uporabili trikrat v petdnevnih razmikih. Število bolhačev na rastlinah se je bistveno zmanjšal.
Kadar pa se nam pojavi kapusov belin pa rastline zavarujemo z zvarkom iz paradižnikovih listov (2 pesti paradižnikovih listov in stranskih poganjkov zmečkamo in namočimo v 2 litra vode za 3 ure in nato škropimo). Tudi s tem škropimo večkrat v petdnevnih razmikih.
Zelo nadležna je v poletnem času čebulna muha, ki preletava čebulo. Zatiramo jo lahko z mešanico mleka, sirotke in vode v razmerju 1:1:1. Škropimo v jutranjih urah.Ta pripravek je bil zelo učinkovit. Zvarek iz njivske preslice krepi rastline, predvsem pa zaradi svoje visoke koncentracije silicijeve kisline preventivno učinkuje proti raznim glivičnim obolenjem. Zvarek je potrebno od pomladi do poletje uporabljati redno (vsaki drugi teden). Z oskrbo začnemo že pri sadikah. Postale bodo krepkejše in odpornejše. Zvarek pripravimo tako, da 1kg sveže preslice namočimo za 12 ur v 10 l vode, naslednji dan preslico z manjšim delom vode skuhamo. Vre naj počasi 30 minut. Pokrita naj se ohladi. Primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. 1 liter tega čaja razredčimo s 5 litrov vode. Precedimo in uporabimo. Škropivo iz preslice razpršimo po rastlinah ob lepem, sončnem vremenu.
Za zatiranje listih uši pa smo uporabili zvarek iz kopriv (1kg svežih, narezanih kopriv namočimo v 10 lvode za 24 ur, nato precedimo in z njo poškropimo rastline). Če koprivo pustimo namočeno dlje časa dobimo gnojilo, ki ga precedimo in razredčimo v 10-kratni količini vode.
Sonja Jerič Štefe, dipl.ing.agr.