Ekošportni dan - 28. 9. 2019

Pohodi in nabiranje jesenskih plodov

Letošnji eko športni dan smo izvedli v dveh skupinah. Prva skupina je na športni dan odšla na različne lokacije: na Jošta, v Tamar, v Krajinski park Udinboršt, na Vodiško planino, na Jakoba, na Stari Ljubelj in na Okroglo. V prvi vrsti smo želeli narediti nekaj dobrega za naravo, zato smo na poti pobirali odpadke. Druga skupina, predvsem dijaki hortikulturne in naravovarstvene stroke so prehodili pot od Okrogla do Nakla, spoznavali okolico, predvsem ekosistem gozda in nabirali jesenske plodove. Odstranjevali smo tudi japonski dresnik.

Vsaka skupina si je na poti izbrala določeno eko tematiko in napisala kratko zgodbo na opazovano vsebino. Predlagane teme so bile:

• ptice
• drevesa in grmi
• zdravilne rastline
• travniške rastline
• žita in poljščine
• gobe
• živali
• čebele

Opravičeni dijaki so v šoli izdelovali voščilnice iz odpadnih materialov.

Sestavila: Nataša Kunstelj

 

POROČILO O EKO-ŠPORTNEM DNEVU

V soboto, 28. 9. 2019, smo se dijaki naše šole odpravili na eko-športni dan. Naš razred je odšel na Ljubelj. Najprej smo se z avtobusom odpeljali na mejni prehod Ljubelj. Od tam smo se v 40 minutah povzpeli do starega mejnega prehoda. Prišli smo do koče na Ljubelju, ki leži na meji med Slovenijo in Avstrijo na 1370 metrih nadmorske višine. Profesorica nas je prosila, naj se razdelimo v skupine in nam dala navodila za delo. Ena skupina je imela nalogo, da pobere smeti, ki v ta lep del narave nikakor ne sodijo.

Midve sva bili svoja skupina in med potjo sva fotografirali različne vrste dreves, okoliška narava je bila zares lepa. Vzpenjali smo se skozi listnati gozd, med katerega je bil pomešan kakšen iglavec. Vsenaokrog so bile zelo visoke gore. Ko smo prispeli do koče, smo imeli čas za malico in počitek. Razgleda skorajda nismo imeli zaradi oblačnega vremena.

Med potjo sva opazili, da od listavcev prevladujejo gaber, javor in bukev. Od iglavcev pa sva opazili posamezne smreke in jelke.

Športni dan smo zaključili ob 11.30. Preživeli smo lep dan v stiku z naravo.

Maruša Žibert in Katja Bele, 3.J

 

 

Poročilo s šolskega športnega dneva

V soboto, 28. 9. 2019, smo imeli športno-ekološki dan, odšli smo na stari mejni prehod Ljubelj. Zbrali smo se pred šolo in se nato z avtobusom odpeljali do predora Ljubelj. S parkirišča pri predoru  smo se nato odpravili peš proti vrhu kjer je planinska koča. Pot do koče je bila zelo dobro označena, sicer je bilo veliko ovinkov, ampak nam je čas vseeno hitro minil, saj smo se med potjo pogovarjali in se zelo nasmejali. Vsaka skupina je imela nalogo, da si ogleduje okolico in se posveti eni temi. Ena od skupin je imela nalogo, da je med potjo pobirala  smeti.

Med vzpenjanjem do koče nas je ves čas spremljal lep razgled na okoliške hribe in naravo. Ko smo prispeli končno do koče, smo bili vsi veseli, da nam je uspelo brez kakršnih koli poškodb priti do vrha. Nato smo izvedeli, da si na vrhu na eni strani v Sloveniji, na drugi strani pa v Avstriji. Pri koči smo pojedli svojo malico, opazovali prečudovito okolico in videli res zelo luštnega psa, ki nam je bil vsem zelo všeč. Vreme se je nekoliko pooblačilo, zato smo se počasi odpravili nazaj v dolino. Ko smo bili vsi zbrani, smo odšli nazaj proti šoli, kjer se je naš športni dan začel in končal.

Pohod nam je bil zelo všeč, ker smo bili ves čas obdani s hribi ter prečudovito naravo in pa seveda z družbo ljudi, s katerimi se zelo dobro razumemo. Imeli smo tudi veliko srečo, da je bilo vreme lepo in da je bila temperatura zraka prav zares idealna.

Večina nas je bila na Ljubelju prvič in bomo tja zagotovo šli tudi skupaj s svojo družino.

Angelika Mali, Zala Stele, Katja Primc, 3.J

 

 

ŠPORTNO-EKOLOŠKI DAN

Smo dijakinje 3. J-razreda in za športni dan smo odšle na stari Ljubelj. Z avtobusom smo se izpred šole odpravili ob pol osmih in se odpeljali do začetne točke, do mejnega prehoda Ljubelj.  Naš pohod se je začel na počivališču pred predorom. Večinoma smo hodili po makadamski cesti, včasih je bila to stara cesta, ki je čez Ljubelj vodila v Avstrijo. Vzpona ni bilo veliko, saj je bilo samo 300 m višinske razlike, hodili smo približno 40 minut. Med potjo smo imeli nalogo, da si ogledujemo okoliške gore. Nismo točno vedele, katere gore opazujemo med potjo, pa tudi videle jih nismo dobro, saj je bilo megleno. Nam pa je profesor Miščevič povedal zgodbo o okoliški gori Prevala, ki smo jo opazovali nekje na sredini poti. In sicer je bila tam neka potka, po kateri naj bi na skrivaj prevažali tovor, v skalo pa so zvrtali tunele zaradi tega, da bi se zavarovali pred možnimi plazovi. Na vrhu pa smo spoznale tudi lepega kužka. Pohod je bil zanimiva izkušnja.

Dijakinje 3. J, Ida Kušar, Klavdija Žebaljec, Jerneja Mediževec