Demir Koštič, Tilen Heberle (mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab): Zdravljenje onihomikoz z naravnimi antibiotiki

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

 

Onihomikoze so glivične okužbe nohtov, ki jih povzročajo dermatofiti, redkeje kvasovke in nekatere plesni. Povzročitelje v medicini dokazujemo z mikološko preiskavo, ki jo opravljajo le v mikoloških laboratorijih. Povzročitelja onihomikoze Trichopython rubrum smo dokazali na Sabouradovem agarju, ki je gojišče za plesni. Vzorce smo odvzeli z različnih mest okuženega nohta, pred čiščenjem s 70 % alkoholom in po čiščenju z alkoholom. Od 10-ih poskusov odvzema vzorca (nohtna posteljica in stranski rob nohta) so bili samo trije pozitivni s poraslostjo glivic na agarju. Po identifikaciji dermatofita (kulture) s KOH sva ugotovila, da je Sabouradov agar primerno gojišče za onihomikoze. Ta agar smo uporabili, ker s Sabouradovim agarjem lažje določimo plesni, kakor z DTA agarjem. Z difuzijskim antibiogramom smo ugotovili, da najbolje zavira rast Trichopython rubrum jabolčni kis z večjimi inhibicijskimi conami pri  9 % kisu in z manjšimi inhibicijskimi conami pri 4 % jabolčnem kisu. Z višjo koncentracijo kisa v raztopini smo dobili večje inhibicijske cone.

Gregor Jakelj, Andrej Papler (mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab): Vpliv navadnega češmina (Berberis vulgaris) na rast plesni in kvasovk ekološkega sadja

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

V današnjem času je vedno več povpraševanja po ekološko pridelanem sadju. Vendar je tako sadje zelo težko prodajati v velikih količinah, saj lahko hitro pride do okužb in s tem do propada sadja v hitrem času. Da bi dosegli pri skladiščenju sadja daljšo obstojnost, se v veliki meri uporabljajo škropila, ki so strupena za ljudi. V raziskovalni nalogi smo želeli ugotoviti, ali je možno pridobiti škropilo proti plesni na sadju, ki ne bi bilo sintetično, vendar pridobljeno iz naravnih snovi. Odločili smo se, da uporabimo navadni češmin (Berberis vulgaris), ki v listih, lubju in koreninah vsebuje alkaloide, predvsem pa je znan po alkaloidu berberinu, ki učinkuje na patogene mikroorganizme. Tako smo želeli v nalogi ugotoviti antibiotični učinek navadnega češmina na mikroorganizme, ki se nahajajo na lupini ekološko pridelanega sadja. V raziskovalnem delu naloge smo izvedli različne mikrobiološke laboratorijske tehnike: odvzem vzorca, priprava gojišča, aseptična tehnika, izolacija in gojenje kulture, tehnika priprave čistih kultur in na koncu še izvedba metode difuzijskega antibiograma za določanje občutljivosti mikroorganizmov na antibiotične oz. antimikotične snovi v navadnem češminu. S poskusi smo dokazali, da v boju s kvasovkami in plesnimi ekstrakt navadnega češmina le malo učinkuje nanje oz. slabo zavira njihovo rast.

Tija Zagmajster (mentorica: Mojca Urankar): Vermikompostiranje – kompostiranje s kalifornijskimi črvi

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

 

V poskusu, ki je potekal med 20. aprilom in 26. avgustom 2016, smo ugotavljali hitrost kompostiranja treh različnih vrst organskih materialov s pomočjo kalifornijskih deževnikov. V ta namen smo napolnili tri terarije dimenzij 50 cm x 30 cm x 50 cm : prvega s hlevskim gnojem, drugega z rastlinskimi ostanki z vrta ter tretjega s slamo in časopisnim papirjem. V vsak terarij smo naložili organski material in dodali po 150 kalifornijskih deževnikov. Med kompostiranjem smo v vsakem terariju na treh višinah merili temperaturo (2 cm nad tlemi terarija, na sredini kompostirajoče organske snovi in 2 cm pod gornjim nivojem kompostnega kupa). Vzporedno z merjenjem temperatur v kompostnem kupu smo merili tudi temperaturo zraka. Poleg tega smo merili nižanje nivoja organske mase v terariju. Meritve so pokazale, da so bile najvišje temperature v terariju s slamo in časopisom, in sicer 2 cm pod zgornjim nivojem kompostnega kupa. Najnižje temperature pa so bile prav tako zabeležene v tem terariju, 20. 5. 2016 sem v njem izmerila  18 °C na sredini kompostnega kupa in 2 cm od tal terarija ter 17 °C 2 cm pod gornjim nivojem kompostnega kupa. Po izmerjenih podatkih je kompostiranje najhitreje potekalo v terariju z rastlinskimi ostanki z vrta, kjer je trajalo dobra dva meseca. V terariju s hlevskim gnojem je kompostiranje potekalo dobre tri mesece. V terariju s slamo in časopisnim papirjem pa kompostiranje ni poteklo do konca. Tukaj se je začela razvijati plesen in večina deževnikov je poginila. Največ komposta smo pridelali v terariju s hlevskim gnojem, ki je tehtal 22,2 kg. Tu se je razmnožilo tudi največ deževnikov, saj je bilo ob koncu kompostiranja v njem kar 1137 kalifornijskih deževnikov. V terariju z odpadki z vrta je nastalo 17,4 kg komposta in se namnožilo 530 kalifornijskih deževnikov. V terariju s slamo in časopisnim papirjem je ob koncu poskusa ostalo le še 99 deževnikov.

Nikita Trček, Tjaša Trček, Manca Jerala (mentorica: Mojca Logar): Po žirovskih stopinjah

Naloga je prejela bronasto priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev.

Žiri so mesto, ki so v svetu poznane predvsem po tovarni obutve Alpina. A tu imamo še veliko več zanimivih točk, ki jih poznamo domačini in so zanimive za turiste. Zato smo se odločile popestriti turistično ponudbo. Zamislile smo si enodnevni izlet na žirovsko. Obsegal bi kulturno, naravno in zgodovinsko dediščino, zraven pa bi vključile tudi kulinarično ponudbo. Predstavljamo raznolikost kraja, ki leži na stiku Gorenjske, Notranjske in Primorske. Zgodovina, kultura in narava tukaj odslikavajo svojo raznolikost. Z vodenimi in organiziranimi izleti bi v Žiri privabili več obiskovalcev in turistov. Tako bi lokalna skupnost, turistični in gostinski delavci obiskovalce zadržali v Žireh dlje časa, turizem in z njim povezane dejavnosti pa bi postale pomembnejša gospodarska panoga v Žireh.

Katarina Mikolič (mentor: Andraž Kalamar): Šport in družina

Naloga je prejela bronasto priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev.

Družina in šport sta ključna dejavnika v seminarski nalogi. Ukvarjala sem se z družino, njenim pomenom, oblikam (tipologija) in funkcijam. Izpostavila sem položaj in razvoj otroka v družini. Družina otroku predstavi zunanji svet, mu poda vzorce po katerih se zgleduje ter ga pripravi na nadaljnje življenje. Prav tako pa ima pomembno vlogo pri gibalnem razvoju otrok. V teoretičnem delu seminarske naloge sem se poleg družine omejila tudi na šport. Osredotočila sem se predvsem na mladega športnika, na družino, v kateri živi, kako družina vpliva na šport posameznika. Predstavila sem športnikovo osebnost ter izpostavila odnos med starši, športnikom in trenerjem. Zanimala me je predvsem povezava med športom in družino. V empiričnem delu sem raziskala vlogo družine v športu posameznika. S pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuji sem pridobila rezultate, ki sem jih dopolnjevala s teorijo ter primerjala z zastavljenimi hipotezami. Ugotovila sem, da ima družina pomembno vlogo v športu svojih otrok, najbolj v njihovem zgodnjem otroštvu.

Polona Meglič, Sabina Tomše (mentorica: Marija Jerše): Druga stran zgodbe

Naloga je dosegla 2. mesto na regijskem Srečanju mladih raziskovalcev.

Ženske so skozi zgodovino veljale za trpeča bitja, podrejena moškim. Dekleta so morala biti matere, ženske so morale biti doma. Nekatere izmed njih so vedele, da so močnejše od moških in niso želele slepo slediti predpisani normi, predvsem so to bile ženske v urbanem okolju. Toda te ženske so bile srečne, ker so počele tisto, kar jih je najbolj veselilo in za kar so v srcu čutile, da je najbolj prav. V učnem načrtu za gimnazijo so med obveznimi besedili za obravnavo v razredu predvidena dela petih ženskih ustvarjalk, in sicer Josipina Turnograjska, Svetlana Makarovič, Maja Vidmar, Maja Haderlap in Berta Bojetu. In še to vedno izbirna, kar pomeni, da se lahko zgodi, da v vseh štirih letih ni obravnavana nobena izmed slovenskih ženskih ustvarjalk. Ena izmed večjih herojin v slovenski literaturi je Hudabivška Meta, upornica zoper sistem in glasnica krivic, ki se dogajajo ljudem brez pravic. Pregledali sva tudi dobitnice literarnih nagrad in ugotovili, da so ženske še vedno v manjšini.

Mojca Naglič, Uroš Hribar, Jera Gregorc (mentorica: Bernarda Božnar): S knjigobežnico do branja

Naloga je dosegla 3. mesto na regijskem Srečanju mladih raziskovalcev.

Raziskovalna naloga »S knjigobežnico do branja« predstavlja nov pristop do branja in spodbuja povezovanje med ljudmi. Gre za nekakšno »hiško«, iz katere vzameš knjigo, ki ti je zanimiva in bi jo rad prebral, sam pa notri položiš knjigo, ki je ne potrebuješ. V nalogi je predstavljen pomen branja in raziskava, koliko, kje in kaj mladi berejo. V Sloveniji je že kar nekaj postavljenih in delujočih knjigobežnic, vendar jih večina ljudi še ne pozna in ne uporablja. Sami smo si ogledali nekaj primerov na Gorenjskem in se nato lotili izdelave in postavitve knjigobežnice v Parku medonosnih rastlin na BC Naklo. Da bi naša knjigobežnica lažje zaživela, smo se odločili za promocijo v različnih razredih in med zaposlenimi. Tako smo marsikoga spodbudili k branju in izmenjavi knjig.