Tibor Brvar, Luka Tomasino Rozman (mentorica: Marjetka Kastelic Švab): Antibiotični učinki eteričnih olj in hidrolatov zdravilnih rastlin na enterobakterijo Escherichia coli

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske in Krkino priznanje za srednješolce.

Povzetek naloge: Bakterija Escherichia coli je sestavni del človeške mikroflore v črevesu, katere sevi so sposobni v izjemnih pogojih povzročiti gostitelju črevesne in zunajčrevesne okužbe. Po pravilniku o pitni vodi so bakterije Escherichia coli uvrščene med mikrobiološke parametre. Mejna vrednost za Escherichia coli v pitni vodi je 0/100 mL. V nalogi smo želeli ugotoviti delovanje antibiotičnih učinkovin hidrolatov in eteričnih olj določenih zdravilnih rastlin na črevesno bakterijo Escherichia coli. Izvedli smo različne metode raziskovalnega laboratorijskega dela od destilacije sušenih zdravilnih rastlin za pridobivanje hidrolatov in eteričnih olj, izolacije čiste kulture Esherichia coli iz tekočega vzorca, barvanja po Gramu in katalaznega testa za identifikacijo kulture ter opravili difuzijski in dilucijski antibiogram. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo eterična olja timijana, janeža in cimeta antimikroben učinek na bakterijo Escherichia coli. Z dilucijskim antibiogramom smo tudi ugotovili minimalno inhibitorno in baktericidno koncentracijo antibiotika hidrolatov in eteričnih olj na delovanje bakterij Escherichia coli.

Dominik Jelenc, Tomo Hodžič Černe (mentorica: Tadeja Polajnar): Vpliv dodatka citronske kisline na izdelavo medenega vina

Raziskovalna naloge je prejela srebrno priznanje na Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije.

Povzetek naloge: Medica ali medeno vino je fermentirana zmes medu in vode, ki so jo poznali že v prazgodovinskih časih. Na potek alkoholne fermentacije vpliva mnogo dejavnikov – od izbire substrata, vrste medu in pripravljene mešanice medu in vode do dodatka biokulture ter spremenjenih fizikalnih dejavnikov. Dodatki, ki jih dodajamo v medico med fermentacijo, lahko pozitivno vplivajo na potek fermentacije, saj znižujejo pH-vrednost in zavirajo rast škodljivih mikroorganizmov, lahko pa tudi zaustavijo rast koristnih kvasovk. Raziskovala sva, katera količina dodane citronske vrednosti je tista optimalna, ki ugodno vpliva na potek fermentacije in hkrati izboljšuje senzorične lastnosti izdelka. S tremi vzporednimi laboratorijskimi poskusi sva izdelala tri različna medena vina. Med procesom sva spremljala vsebnost sladkorja z refraktometrom, alkohola z ebulioskopom in pHvrednost s pH-metrom. Nastalo medeno vino sva senzorično ocenila s pomočjo skupine ocenjevalcev. S poskusom sva dokazala, da dodatek citronske kisline vpliva na potek alkoholne fermentacije, ugodno vpliva tudi na okus in ostale senzorične lastnosti medenega vina, v prevelikih količinah, v vrednostih, ki jih priporočajo številne recepture, nad 1,2 g/l substrata pa zavira rast kvasovk in zaustavi fermentacijo. Po začetku fermentacije medenega vina, brez dodatka citronske kisline, se pH-vrednost substrata v desetih dneh spusti s 6,1 na 3,2, kar predstavlja ugodne pogoje za delovanje kvasovk in hkrati preprečuje rast škodljivih mikroorganizmov. Ob dodatku 1,25 g/l citronske kisline je padec pH-vrednosti takojšen in doseže minimalno vrednost 2,96, kar še vedno ne vpliva na zaviranje delovanja selekcioniranih kvasovk, ugodno pa vpliva na senzorično oceno medenega vina. Dodatek citronske kisline pred alkoholno fermentacijo je priporočljiv, vendar v omejeni količini. V primeru dodatka večje količine citronske kisline le-to dodajamo po končani alkoholni fermentaciji.

Jernej Pleša (mentor: prof. Andraž Kalamar): Šport in mediji

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske.

Povzetek naloge: Namen raziskovalne naloge je predstaviti povezanost športa in medijev. Mediji uporabljajo šport, da si pridobijo potrošnike (gledalce, bralce, poslušalce …), šport pa medije uporablja za svojo promocijo, kar vpliva na zanimanje, prepoznavnost in zaslužek. Torej lahko rečemo, da v današnjem svetu šport in mediji »živijo v sožitju«. Danes je šport družbeni fenomen sveta, za kar so seveda zaslužni mediji. Mediji so ustvarili novo kulturo športa, ki temelji na televiziji.

Andraž Kristan (mentor: prof. Andraž Kalamar): Alkoholizem in družina

Povzetek naloge: Tema moje raziskovalne naloge je alkoholizem in družina. Raziskoval bom, kako alkoholizem vpliva na družino, kakšne posledice to pusti na družini, kakšni so sploh vzroki za začetek alkoholizma, zakaj je tako malo primerov alkoholizma, nasilja in podobnih stvari, ki se dogajajo v družini prijavljenih, kakšne posledice to pusti na otrocih in kako se take probleme rešuje. Alkohol je glavni razlog, poleg varanja in nestrinjanja partnerjev za število otrok, za razpad družin. Alkohol pusti posledice na celotni družini, in alkoholiku zmanjša razsodnost. Edina možna pot iz tega je seveda zdravljenje in popolna odtujitev od alkohola. Za tako dejanje alkoholik, človek, ki je zasvojen z alkoholom rabi podporo cele družine, drugače se rado zgodi, da se hitro vrne na prejšnje stanje zasvojenosti. Odločil sem se, da stvar bolj podrobno raziščem, saj me zanima, kakšne stvari se zares dogajajo v družinah, je to vse tako, kot predstavljajo v filmih, ali je nujno, da se zaradi alkohola dogaja tudi nasilje. Želim poizvedeti več o tej temi, sploh pa, kako bi vse skupaj vplivalo name, če bi bil starejši, če bi se tega zavedal.

Anja Česen (mentorica: dr. Barbara Rus Debeljak): Vpliv religioznosti na odnos do ljubezni

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske.

 

Povzetek naloge: Z raziskovalno nalogo Vpliv religioznosti na odnos do ljubezni in spolnosti sem skušala ugotoviti ali religioznost vpliva na dijake in kakšen je njen vpliv na odnos dijakov do ljubezni in spolnosti. Anketirala sem gimnazijce drugega, tretjega in četrtega letnika Biotehniške gimnazije BC Nakla, med katerimi je bilo 32 % moškega spola in 68 % ženskega spola. Raziskava je pokazala, da večina dijakov, to je 72 % , pripada krščanski veri, 25 % je ateistov, 1 % muslimanov in 1 % hindujcev. Ostalih ver med anketiranimi dijaki ni bilo. Kar 78 % dijakov meni, da cerkev danes na ljudi le malo vpliva 8 % jih meni, da vpliva enako kot nekoč, 13 % pa, da je vpliv cerkve močnejši kot je bil včasih. 96 % dijakov se strinja s spolnimi odnosi pred poroko, le 4 % dijakov je proti spolnim odnosom pred poroko. Ta podatek me je nekoliko presenetil, saj sem glede na to, da je velik odstotek dijakov kristjanov menila, da bo več dijakov proti spolnim odnosom pred poroko. Presenetil me je tudi podatek o odobravanju masturbacije in homoseksualnosti. Masturbacijo odobrava kar 97 % dijakov, homoseksualnost pa 72 %. Zanimalo me je tudi, ali se posameznikov pogled na spolnost in ljubezen kaj razlikuje glede na to kateri svetovni religiji pripada. Ugotovila sem, da imajo ateisti nekoliko drugačno mnenje o ljubezni kot kristjani, prav tako se razlikujeta tudi mnenji hindujca in muslimana. Raziskava je pokazala, da je pri primerjavi odgovora na vprašanje o veroizpovedi dijaka z vprašanji o spolnih odnosih, masturbaciji in homoseksualnosti korelacija zelo nizka, pri primerjavi odgovora o veroizpovedi z odgovorom na vprašanje o splavu pa je korelacija kar visoka. Postavila sem si tudi hipotezo, da ženske pogosteje odobravajo splav kot moški. Z analizo odgovorov na to vprašanje sem ugotovila, da to drži, saj splav odobrava kar 60 % žensk in 50 % moških. Glede na moje rezultate sem ugotovila, da religioznost ima vpliv posameznikov odnos do ljubezni, v nekoliko manjši meri pa tudi do posameznikovega odnosa do spolnosti.

 

»Zame je bilo sodelovanje na predstavitvah raziskovalnih nalog za Mlade raziskovalce posebna in zanimiva izkušnja. Tega tekmovanja sem se udeležila prvič. Pravzaprav pred tem sploh nisem vedela, da to tekmovanje obstaja. Pri predstavitvah mi je bilo všeč, da je bila komisija veččlanska in zato manj pristranska in da je postavljala zanimiva vprašanja. Tudi takšna, ki niso bila čisto v kontekstu z raziskovalno nalogo. Všeč mi je bilo tudi to, da smo lahko prisluhnili še drugim predstavljenim raziskovalnim nalogam, slabost pa je , da nismo slišali nalog iz drugih področij, ki so zagotovo tudi bile zanimive, saj so nastopi potekali istočasno.«   Anja Česen, 3M

Špela Gorišek (mentorica: dr. Barbara Rus Debeljak): Prehrana in samopodoba

Povzetek naloge: Prehrana in samopodoba sta med seboj zelo tesno povezani. Mladostniki se moramo zavedati pomena prehrane, saj je od tega odvisna naša telesna samopodoba, zdravje, zadovoljstvo. Prehrana je del vsakdanjega življenja in ji moramo nameniti čas. Pomembno je, da nadzorujemo vnos kalorij, oblikujemo jedilnike, se gibamo, smo veseli … Vse to je ključ do dolgega, zdravega življenja.

 

»Tekmovanje za raziskovalne naloge se mi je zdelo zelo zanimivo. Pridobila sem veliko izkušenj glede nastopanja, naučila sem se sodelovati z mentorico… Raziskovalna naloga o prehrani in samopodobi me je na tekmovanju mladih raziskovalcev še bolj navdušila in mi dala tudi za naprej razmišljati. Najpomembnejše je sodelovati in ne zmagati.«   Špela Gorišek, 3. M

Gašper Kostanjevec, Jaka Štular (mentorica: Marije Urankar): Vpliv različnih načinov priprave tal na pridelek krompirja

Povzetek naloge: S poljskim poskusom smo primerjali vplive različnih načinov priprave tal na pridelek krompirja. Poskus je potekal na evtričnih rjavih tleh profila A-(B)-C. Na površini 2 ha smo polovico njive obdelali po standardnem načinu in drugo polovico po sodobnejšem načinu s separacijsko frezo. Posadili smo zgodnjo sorto krompirja 'Adora'. Ugotovili smo, da je sodobnejši način obdelave zemlje, ki vključuje separacijsko frezo, boljši, ker daje višje in kakovostnejše pridelke. Pridelek pri sodobnejšem načinu je bil večji za 1590 kg, za trg primernih gomoljev je bilo 83 %. Pri standardnem načinu obdelave je bilo za trg primernih gomoljev 78 %. S sodobnejšim načinom obdelave pridelamo manj zelenih in deformiranih gomoljev, manj tlačimo zemljo, ohranjamo strukturo tal, potrebnih je manj delavcev; je pa ta način, v primerjavi s standardnim, počasnejši. 

Anže Balantič, Anže Klinar, Ignacij Muri (mentorica: Marije Urankar): Zapleveljenost posevka koruze na šolskem posestvu

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske.

Povzetek naloge: V posevku koruze na šolskem posestvu BC Naklo smo v letu 2015 ugotavljali zapleveljenost in rodovitnost nekaterih plevelov. Na 10 vzorčnih mestih smo določili pokrovnost, vrste plevelov in pogostnost plevelov na vzorčnih mestih. Ugotovili smo, da je bila pokrovnost s pleveli velika; 6 vzorčnih mest je imelo od 50 % do 75 % površine pokrite s pleveli, na dveh mestih od 75 % do 100 % in na dveh mestih od 25 % do 50 %. Na vzorčnih mestih smo našli 17 različnih vrst plevelov; najbolj pogost je bil navadni gabez (večletni širokolistni plevel), za njim semenska širokolistna plevela, drobnocvetni rogovilček in mnogosemenska metlika. Metode zatiranja plevelov v posevku semenske koruze so bile ustrezne (kolobar, česanje, okopavanje, osipanje). Ugotavljali smo število semen nekaterih plevelov. Število semen, ki jih razvije ena sama rastlina, se je gibalo od 2.400 do 31.370. Pripravili smo tudi zbirko plevelnih semen. In 2015 we olserved a huge amount of weeds in

Anita Cerar, Tjaša Vrankar (mentorica: Kristina Frlic): Določanje C-vitamina v rastlinskih plodovih in vpliv toplotne obdelave

Povzetek naloge: Vitamini so pomembni dejavniki pri naši vsakodnevni prehrani. Med najbolj poznane vitamine sodi tudi vitamin C, ki ga poznamo tudi pod imenom askorbinska kislina. Naše telo vitamina C ne more samo sintetizirati, zato ga moramo v telo vnašati s hrano. V različnih živilih je vitamin C različno zastopan. Predvsem veliko ga je v rastlinskih plodovih, ki so bolj ali manj kisli. Za naš organizem je vitamin C pomemben antioksidant, saj ga potrebujemo za rast kosti, vezivnega tkiva in celjenje ran. Vitamin C je zaslužen tudi za odpornost organizma. Pomembno vlogo ima tudi pri sprejemanju in vgrajevanju drugih vitaminov in mineralov v celice. V raziskovalni nalogi sva preučili, kako toplotna obdelava vpliva na količino vitamina C v plodovih šipka in limoni. Odločili sva se za titracijo, saj sva iz virov ugotovili, da daje zanesljive rezultate; lahko sva jo tudi izvedli v šoli. Pri analizah sva uporabili cele plodove šipka, ki sva jih najprej zmleli v mešalniku in s tem pospešili izločanje vitamina C v ekstrakcijsko raztopino 2 % metafosforne kisline. Plodove šipka sva nabirali meseca oktobra na treh različnih lokacijah, dva vzorca sva nabrali na Dolenjskem in enega v okolici šole v Strahinju. Za analizo sva nabirali šipek, ki raste na divjih rastiščnih na obrobju gozdov in ga navadno uporabimo za pripravo domačega čaja. Vzorec limone so bile naključno izbrane limone, kupljene v trgovini, ki sva jih oželi in za analizo uporabili sok tega sadeža. V vseh vzorcih sva določili vitamin C, in sicer sva najprej določili količino vitamina C v svežem vzorcu, nato sva preostale vzorce toplotno obdelali pri različnih temperaturah in različno dolgo časa. S tem sva želeli dokazati, kako višina temperature in čas segrevanja vplivata na koncentracijo vitamina C v rastlinskih plodovih.