Instagram Facebook Google+ Linkedin Kontakt

Mednarodna konferenca 2023 / International Conference 2023



SLO   ENG  

Program konference

 

 Conference programme  

 
Vabilo   Invitation letter  
Plenarni govorci   Plenary speakers  
Plenarni nagovori   Plenary speaks  
Zbornik   Collection of Papers
Zahvala   Acknowledgements  



Dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje

Dr. Darjo Felda se je rodil 3. 2. 1956 v Kopru. Diplomiral in magistriral je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, doktorski študij pa je zaključil leta 2011 na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Po diplomi je poučeval matematiko in računalništvo na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani, od leta 1985 do leta 2003 je bil zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nazadnje kot redni profesor za didaktiko matematike. Od leta 2005 do leta 2019 je bil prodekan za študijske zadeve Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, od leta 2019 do leta 2022 je bil prorektor za študijske zadeve Univerze na Primorskem. Dr. Felda je bil od leta 1985 do leta 2012 član upravnega odbora Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Več kot 25 let je vodil matematična tekmovanja za srednješolce v Sloveniji. Od leta 1992 do leta 1998 je bil odgovorni urednik revije Matematika v šoli, ki je osrednja revija za področje didaktike matematike v Sloveniji. Od leta 2009 do leta 2021 je predsedoval Predmetni komisiji za matematiko za nacionalne preizkuse znanja, od leta 2020 pa je član Državne komisije za splošno maturo. Sodeloval je v različnih projektih s tematiko o izboljšanju kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, ukvarjal se je zlasti z razvojem sodobnih modelov poučevanja in učenja matematike.

Dr. Darjo Felda je 24. januarja 2023 v Državnem zboru Republike Slovenije prisegel kot minister za vzgojo in izobraževanje.




VABILO

Mednarodna konferenca 7. festivala KO UČIM, GRADIM

S spoštovanjem do prihodnosti

10. in 11. novembra 2023 - Biotehniški center Naklo – Srednja šola in gimnazija, Strahinj 99, Naklo, Slovenija

Tokrat bodo na plenarnem delu konference z nami . . .




Lea Colner, ravnateljica

Mednarodna dvojezična (angleško-švedska) šola in vrtec Vittra Rösjötorp

Lea Colner je profesorica razrednega pouka, ki se je na področju pedagogike izobraževala tako v Sloveniji kot na Švedskem. Leta 2009 je zaključila študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje diplomsko delo, v katerem je predstavila vpeljavo pedagoškega pristopa Storyline (poučevanje skozi pripovedovanje in uprizarjanje zgodb) v slovenski šolski prostor, je prejela študentsko Prešernovo nagrado. V času študija je skoraj eno leto preživelo na švedski univerzi Halmstad, kjer je opravljalo pripravništvo in se je izpolnjevalo v programu mednarodnega usposabljanja in izobraževanja učiteljev. Svojo učiteljsko pot je leta 2009 začela v Sloveniji in jo dve leti pozneje nadaljevala na Švedskem. Od leta 2019 je ravnateljica mednarodne dvojezične (angleško-švedske) šole in vrtca Vittra Rösjötorp, ki se nahaja v naravnem rezervatu Sollentuna in je ena od 25 šol Vittra na Švedskem. Šola je bila leta 2021 zaradi poučevanja za trajnostni razvoj in vključevanja Agende 2030 uvrščena med 100 najboljših šol na svetu ter je ena od petih prejemnic prejela nagrado za najbolj trajnostno šolo na Švedskem za leto 2021. Švedska nacionalna agencija za izobraževanje je šolo leta 2022 razglasila za šolo za trajnostni razvoj (»Šola za trajnostni razvoj«). Lea Colner je skozi leta obiskovanja različnih šol po vsem svetu, vodenje konference ter srečanja s strokovnjaki in raziskovalci na področju izobraževanja poglabljala razumevanje razvoja šolstva in izobraževanja ter njegove kompleksnosti in izzivov. Njen celostni pristop in transformacijski način vodenja šole je ključni dejavnik pri promociji inovativnih načinov učenja, ustvarjanju vizije za prihodnost, vzpostavljanju kulture sodelovanja ter opolnomočenju drugih za osebnostni rast in razvoj. Lea Colner je trenutno v tretjem, zadnjem letniku nacionalnega študijskega programa izobraževanja vodstvenih delavcev za ravnatelje (»The Principal Education«) univerze v Stockholmu. Avgusta 2023 je bila nominirana za ravnateljico leta (»Principal of the Year 2023«) na pobudo Skolledare21, ki je stičišče vseh šolskih vodstvenih delavcev in najpomembnejših vodstvenih kadrov na Švedskem.


Izr. prof. dr. Gregor Torkar

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Gregor Torkar je izredni profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Od vsega ima največje pedagoško delo s študenti. Njegovo znanstveno in raziskovalno delo obsega predvsem področje biološkega in okoljskega izobraževanja. Trenutno se največ posveča sistemskemu mnenju in merskim instrumentom okoljske pismenosti. Njegovo strokovno delo je usmerjeno v razvoj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter izobraževanje in izobraževanje o podnebnih spremembah, prenovo šolskih kurikulumov, delo z nadarjenimi učenci ter prevajanje in pisanje strokovnih prispevkov za učitelje in širšo javnost. Mednarodno je dejaven kot član izvršilnega odbora združenja Evropskih raziskovalcev didaktike biologije (ERIDOB) ter kot član mednarodne svetovalne skupine Unescove katedre za izobraževanje o odgovornem življenju.


Doc. dr. Stojan Kostanjevec

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, kemijo in gospodinjstvo

Stojan Kostanjevec je zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, in predava na Pedagoški fakulteti in Biotehniški fakulteti. Njegovo področje znanstvenega dela je povezano z gospodinjskim izobraževanjem, prehransko pismenostjo, izobraževanjem potrošnikov in trajnostnim razvojem. Je avtor različnih strokovnih in znanstvenih člankov, ki so bili predstavljeni ali objavljeni na mednarodnih konferencah ter v strokovnih in znanstvenih revijah. Je tudi avtor učbenikov za gospodinjsko izobraževanje. Bil je predsednik Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije, član nacionalnega predstavnika Evropske zveze društev dietetikov in je koordinator programa Ekofakulteta na Pedagoški fakulteti.


dr. Štefan Merkač 

biolog, eko kmet, naravovarstvenik

Štefan Merkač se je rodil in odraščal v Šmihelu, vasici na avstrijskem Koroškem. Maturiral je na slovenski gimnaziji v Celovcu in kasneje študiral biologijo v Gradcu. Po zaključenem študiju se je dodatno izobraževal v eko kmetijstvu. Več let svojega službovanja je sodeloval z eko kmeti. Posebej aktiven je bil na področju obnovljivih virov energije pri deželni vladi avstrijske Koroške, kjer je bil med drugimi zadolžen za izdelavo energetskega načrta, v katerem je bilo vključenih več kot 2 000 ljudi. Obenem se je dodatno izobraževal in izpopolnil na področju upravljanja in vodenja projektov ter se uporabljal kot strokovnjak za naravoslovje (Naturschutzfachkraft). Odkar je ustanovil samostojno podjetje, ki se v zadnjem času ukvarja predvsem z naravoslovjem. Deluje kot eko kmet in prideluje živila za samooskrbo. Je samostojen svetovalec ter vodi najrazličnejše eko projekte.


Heinz Mayer, biosferni park Nockberge

Heinz Mayer je namestnik direktorja biosfernega parka Nockberge. Njegovo delo poleg vodenja projektov vključuje mednarodno sodelovanje, vodenje projektov pod okriljem UNESCA in avstrijskega nacionalnega komiteja, »Science Link Nockberge«, kjer sodelujejo univerza v Celovcu (Universität Klagenfurt), višja strokovna šola (Fachhochschule Kärnten) v Beljaku in biosferni park Nockberge, poleg naštetega pa skrbi tudi stike z javnostjo in sodelovanje z mediji. Med njegovo odgovornostjo prav tako sodi revija biosfernega parka »Meine Biosphäre«.

Heinz Mayer meni, da se mladina danes sooča z velikimi izzivi. Zato je pomembno, da mlade podpiramo na način, pri katerem bodo ohranili svoje korenine. Svoje znanje zato želi predajati mladim, jih navdušiti nad biosfernim parkom Nockberge in jim pomagati prepoznati nove priložnosti, ki jih lahko pomembno vplivajo na njihovo prihodnost, ter jih spodbujati k preizkušanju, doseganju ciljev in nadaljnjemu izpolnjevanju.

Njegovo vodilo, da mu je »moč v umirjenosti«, pomaga pri ohranjanju odprtosti, saj vedno posluša mnenja drugih, preden oblikuje svojega.