ZAKLJUČNI DOGODEK PROJEKTA, 19. 6. 2023

Dne 19. 6. 2023 je na zaključnem dogodku projekta Deblo++, dr. Dragan Žnidarčič predstavil »Učno uro na temo projekta« v obliki PPT prezentacije.

V primeru »gozdne površine« nas v največji meri zanima razvoj naravoslovnih kompetenc. Šorgo (2011) opredeljuje 14 naravoslovnih kompetenc (sposobnost zbiranja informacij, prenost teorije v prakso, verbalna in pisna komunikacija …). Pri tem je pomembno dobro osnovanje različnih učnih situacij, podkrepljenih z ustreznimi cilji. Razvijati moramo kognitivne (spoznavne), čustvene – motivacijske in psihomotorične spretnosti. Mladostniki namreč želijo pridobivati znanje, ki jim omogoča razumevanje narave in življenja, hkrati si tudi oblikujejo pozitiven odnos do okolja (v našem primeru do gozda). Pri tem nas je vodilo dejstvo, da je privlačnost objektov odločilna za doseganje pedagoških ciljev. Metoda poučevanja na prostem temelji na izkustvenem učenju v naravi. Danes mladostniki večino znanja pridobijo iz pisnih virov ali spleta. Terensko delo je tako pogosto edina možnost, da mladostniki navežejo stik z naravo.

V terenskem delu v gozdu so študenti pri opazovanju živih dejavnikov uporabljali različna čutila. Zaradi akcijske naravnanosti terenskega dela in posledično bolj izkustvenega učenja predvidevamo, da bo nivo znanja študentov po Marzanovi taksonomiji doseglo višjo stopnjo.

Tekst in fotografije: dr. Dragan Žnidaršič

PRENOS ZNANJA NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU ZAPRET, 26. 1. 2023

Usposabljanje v okviru projekta DEBLO++ je potekalo v Bobovku, na kmetijskem gospodarstvu Gašperja Zapreta dne 26. 1. 2023.

Blaž Fricelj z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil  nego mladega gozda. Nega mladja je skupen naziv za vse gozdnogojitvene ukrepe v fazi nasemenitve ,vznika in mladja. V praksi se uporabljajo izrazi: čedenje, čiščenje, trebljenje in rahljanje, ki pomenijo le posamezne in večkrat nedefinirane ukrepe nege.

Gojitveni ukrepi pri negi mladja so naslednji:

• zaščita pred vsakovrstnimi poškodbami in ogrožanjem, ki jih povzročajo pritalna vegetacija, insekti, glive, mali glodalci, divjad ipd.; obžetev mladja, individualna in kolektivna zaščita pred objedanjem ter odstranjevanje bolnih in poškodovanih drevesc;
• rahljanje - izboljšanje stabilnosti pregostim sestojem oziroma primeren razpored, optimalna gostota je odvisna od zmesi in rastišča;
• uravnavanje zmesi - pospeševanje konkurenčno šibkih zmesi (cilj): časovna prednost, skupinska zmes, direktna pomoč, poznavanje dinamike višinske rasti posameznih drevesnih vrst;
• čiščenje - odstranjevanje predrastkov, bujno razraslih drevesc in odstranjevanje ostalih nekakovostnih osebkov (metlasta razrast, vilasta razrast);
• obžetev - odstranjevanje trave in zelišč.

Med dodatne ukrepe nega mladega gozda sodijo preprečevanje ostrih prehodov in obvejevanje.

Tudi tokrat je prenos znanja potekal na področju dopolnilne dejavnosti predelave lesa in storitev z gozdarsko mehanizacijo, ki ga je pripravil Kmetijsko gozdarski zavod Kranj.

Sledilo je še usposabljanje o varnem delu v gozdu ter demonstracija varne uporabe gozdne mehanizacije. Še vedno veliko število nesreč pri delu v gozdu je posledica podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme, uporaba zastarelih delovnih sredstev, slabša psihofizična pripravljenost in nepoznavanje tehnik dela v gozdu.

PRENOS ZNANJA NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU PRI PER, 24. 1. 2023

Usposabljanje v okviru projekta DEBLO++ je potekalo v Mengšu, na kmetijskem gospodarstvu Pri Per dne 24. 1. 2023.

Blaž Fricelj z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil  vsebino obnove gozda. Poznamo naravno in umetno obnovo. V Sloveniji je 90 odstotkov naravne obnove, pri tem je najuspešnejša drevesna vrsta bukev. Umetno obnovo uporabimo v primeru, ko je naravna obnova nezadostna in neuspešna. Zelo pomembno je, da uvajanje drevesnih vrst prilagodimo na prihajajočo klimo (zvišanje temperature, suše itn.).

Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je predstavil dopolnilne dejavnosti na področju predelave lesa in storitev z gozdarsko mehanizacijo. Tudi tokrat je bilo pomemben del usposabljanja varno delo v gozdu. Največ nezgod se zgodi med 10. in 11. uro dopoldan ter med 15. in 16. uro popoldan, po dnevih izstopajo ponedeljek, petek in sobota, največ nesreč pa je v mesecih marec in september.

Sledila je še demonstracija uporabe gozdarskih strojev. ­

PRENOS ZNANJA NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU TRBANC, 18. 1. 2023

Usposabljanje v okviru projekta DEBLO++ je potekalo na kmetijskem gospodarstvu Trbanc dne 18. 1. 2023.

Blaž Fricelj z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil gojenje drobnolastniškega gozda. V Sloveniji je namreč 300.000 parcel in še več (so)lastnikov gozda. Gozdne posesti so majhne, 89 odstotkov lastnikov ima manj kot 5 ha gozda, povprečna velikost je 3 ha. Prav tako so značilne razdrobljene parcele, en lastnik ima povprečno tri parcele. Velik problem gojenja v drobnolastniškem gozdu je nepoznavanje lesno-proizvodne verige, glavni izziv pa je nezainteresiranost lastnikov gozdov. V teh gozdovih je zelo razširjeno kmečko prebiralno gojenje, za katerega je značilna intenzivna (vsakoletna) sečnja.

Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je nato predstavil dopolnilne dejavnosti na področju predelave lesa in storitev z gozdarsko mehanizacijo. Vrste dopolnilnih dejavnosti s področja predelave lesnih sortimentov so: izdelava lesnih briketov, izdelava lesne embalaže, izdelava skobljanega in impregniranega lesa, izdelava enostavnih izdelkov iz lesa (kompostniki, ograje iz brun itn.), izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih sortimentov. S področja storitev z gozdarsko mehanizacijo pa so storitve sečnja, spravilo iz gozda, izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije, izdelava lesnih briketov in pelet, gojenje in varstvo gozdov ter storitev žaganja in skobljanje lesa.

Pomemben del usposabljanja je bilo varno delo v gozdu, saj je tovrstno delo nevarno zaradi specifičnega delovnega okolja, vremenskih pogojev, nevarnih delovnih sredstev, tresljajev in hrupa.

Sledila je še demonstracija uporabe gozdarske mehanizacije.

VPLIV IZVAJANJA NEGE NA RAZVOJ GOZDA

Izvajanje nege gozda vpliva na:

• drevesno sestavo, saj s tem pospešujemo rast ekonomsko zanimivih vrst za lastnike;
• kakovost,  ker z izvajanjem nege poskrbimo za vrhunsko kakovost ter
• strukturno in vrstno pestrost, saj zagotovimo odpornost na ujme in hitrejšo sposobnost za okrevanje po ujmi.

Vendar pa se pri negi gozda pogosto pojavi izziv pomanjkanja časa in tudi nezainteresiranost lastnikov za izvajanje redne nege.

Možna rešitev je princip t.i. gozdnogojitvenih vročih točk, katerega glavna ideja je, da na podlagi osnovnih informacij o rastiščih in sestojih lastniki (na podlagi sestojev in podatkov gozdnogojitvenega načrta Zavoda za gozdove Slovenije) določijo točke, kjer bodo z nego dosegli ob isti porabi časa največji učinek.  Z določitvijo mreže gozdnogojitvenih vročih točk določimo kje, kdaj in kako ukrepati ter usmerimo delovanje in stroške na del gozdne posesti, kar posledično pomeni večjo učinkovitost.

Situacijska nega namreč poteka na izbranih delih sestoja gozda, na točkah najboljše kakovosti, kontrola nad razvojem celote je manjša, ob večjem učinku manjša pa je manjša tudi poraba časa in stroški. Med tem, ko se klasična nega izvaja na celotni površini sestoja, z njo povsem definiramo razvoj gozda, zagotovimo popolno nego, posledično pa so stroški visoki.