Drugačnost nas bogati

V učnem načrtu za SŠ je med obveznimi deli, ki jih dijaki 4. letnika srednje strokovnega izobraževanja (SSI) in dijaki 5. letnika poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI) morajo poznati, tudi novela Tantadruj avtorja Cirila Kosmača. Novelo so dijaki prebrali v okviru sklopa obveznega domačega branja ter nato pisali vodeno interpretacijo, ki je poleg samega literarnega dela zajemala tudi lastno razmišljanje o problemu drugačnosti.

Snov za novelo izhaja iz ljudske pripovedi, ki jo je avtorju kot otroku pripovedovala mati. Zgodba govori o norčku Tantadruju, ki si je želel umreti, češ da bo srečen šele takrat, ko bo umrl, saj mu zaradi njegove drugačnosti okolica ni bila naklonjena in ga je sprejemala z nerazumevanjem. Ta njegova želja po sreči (smrti) se je stopnjevala skozi leta njegovega odraščanja.  Način, kako bi lahko umrl, vedno najprej zaupa župniku, a mu ta vse poskuse smrti (samomora) prepreči. Na koncu Tantadruj sprevidi, da beg iz resničnosti ni prava rešitev za lepše življenje.

Dijaki so v vodeni interpretaciji z naslovom Razumeti drugačne od nas poskušali razmišljati o drugačnosti, različnosti oseb, ki jih v njihovem okolju obdajajo, in kakšen imajo odnos do njih. Poleg mnenja o nenavadni Tantadrujevi želji so iz primera življenja morali presoditi, kako se ljudje vedemo do drugačnih in na konkretnem primeru ugotovitve tudi pojasniti.   

V poročilu bom predstavila 2 razmišljanji dijakinj, in sicer iz SSI in PTI. Dijakinja, ki obiskuje program naravovarstveni tehnik, je zapisala: »Ljudem, ki so drugačni od nas, moraš vedno dati enako priložnost kot tistim, ki jih je družba označila za normalne. Čeprav ljudje drugače izgledajo, razmišljajo in dojemajo svet, niso nič slabši od družbenega standarda normalnosti. Takih ljudi ne smemo zapostavljati ali jih zapirati v osamo in skrivati. Nasprotno, dati jim moramo čas, potrpežljivost in priložnosti. Čez čas se bo pokazalo, da imajo taki ljudje, kot npr. moja prijateljica z downovim sindromom, veliko dobrih strani.« Dijakinja iz programa kmetijsko podjetniški tehnik pa razmišlja o drugačnosti takole: »V svetu, v katerem živimo, obstajajo razno razni ljudje. Medsebojno se razlikujemo po jeziku, barvi kože, veri in še bi se našlo. Zaradi naše različnosti si poiščemo sebi enake prijatelje oz. vrstnike. Ker pa nihče od nas ni brez napak in smo si vsi različni, pa se nekateri v družbi počutijo močnejše. Le-ti velikokrat zanemarjajo druge, se iz njih norčujejo, jih ponižujejo, celo pretepajo, le-ti posamezniki pa za svoje napake niso sami krivi.« Dijakinja je opisala svojo izkušnjo iz OŠ, kjer so se v njeni sošolci norčevali iz nje, ker ji štrlijo ušesa. Na koncu dekle svoje razmišljanje zaključi: »Družba najstnikov takega posameznika z napakami, za katere sam ni nič kriv, izloči.«

Tako osnovnošolci kot tudi srednješolci se morajo zavedati, da jih drugačnost posameznikov, ki jih obdaja, bogati na prav poseben način, četudi se tega ne zavedajo v celoti.

Na temo drugačnosti so poleg Bojane Dolinar (z vodeno interpretacijo), sodelovali tudi Horvat Robert, Zupanc Anita in Kavčič Karničar Ana. V luči drugačnosti so izdelki nastali pri razrednih urah, ter pri pouku informatike. Spoznavali pa so tudi različne običaje in navade sošolcev in sošolk.