PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V ESTONIJI

Termin in dolžina usposabljanja: 23. 10. - 2. 11. 2022

Področje usposabljanja: živilstvo in prehrana

Institucija prejemnica: Parnumaa Kutsehariduskeskus/Parnumaa vocational education centre

Spletna stran: https://www.hariduskeskus.ee/

Dijaki: Timotej Avsec, Marija Baša, Ivana Gavranić, Ida Gregorčič Šiler, Aljaž Juntes, Nika Kalan, Nika Kepic, Neža Lučin, Patricija Prezelj, Nina Zaplotnik

Učiteljica mentorica: Maša Škrlep

Nedelja, 23. 10. 2022 - 1. dan

V trdi noči, ob 00.30 uri, smo se zbrali na parkirišču Biotehniškega centra Naklo. Z organiziranim prevozom smo srečno prispeli na letališče Marco Polo Benetke. Ko smo čakali na letalo, je bilo čutiti napetost v zraku, saj nas je bilo nekaj, ki smo bili prvič na letalu. Vendar takoj, ko smo na letalu zagledali prečudovit sončni vzhod, so nas strahovi zapustili. Po nekaj urnem letu, smo varno prispeli na letališče v Tallinn. S prtljago ni bilo zapletov, tako da smo po izkrcavanju hitro zapustili letališče in poiskali naš prevoz do mesta Pärnu. Utrujeni od večurne vožnje, smo končno prispeli do hostla, kjer smo se namestili in si vzeli nekaj uric za počitek. Vmes smo si šli pogledat, kje se nahaja najbližja trgovinica, da smo si kupili hrano za zajtrk. Srečali smo se tudi s koordinatorica projekta, ki nam je razložila, kako bo potekalo naše usposabljanje na šoli.  Okoli pol pete ure popoldne smo odšli na zgodnjo večerjo. Dan smo zaključili s sprehodom po mestu Pärnu in pisanjem poročil ter spletnega dnevnika.

Ponedeljek, 24. 10. 2022 – 2. dan

V ponedeljek dopoldan smo se z javnim prevozom peljali do šolskega centra, kjer nas je sprejela koordinatorica projektov, ki nam je predstavila izobraževalne programe ter projekte v katerih sodelujejo. Navdušeni smo bili nad šolo in sprejemom, saj so nas postregli z sladkimi in slanimi pecivi. Nekateri so prvič poskusili eklerje. Po predstavitvi so nas popeljali na ogled centra. Popoldne so nas povabili na bovling in smo se z veseljem pridružili igri. Nato smo se počasi odpravili na večerjo in zaključili dan z objavami in pripravami za jutri. Tako je bil za nami še en uspešen dan.

Torek, 25. 10. 2022 – 3. dan

Zbudili smo se v temačen in deževen dan. Po zajtrku smo se odpravili do šole, kjer se je začel naš prvi dan praktičnega usposabljanja. Razdelili smo se v 2 skupini. Ena skupina je pod vodstvom mentoric Heli Hinkrikson in Ingrid Ploom pripravljala lazanjo, druga pa je pod vodstvom Terje Jurgens delala v šolski pekarski in slaščičarski delavnici. Skupaj z njihovimi dijaki smo se naprej pripravili okrog omizja, preračunali in prevedli recepte, nato pa se lotili dela. Druga skupina se je naknadno je razdelila tako, da so trije bili v eni delavnici, kjer so izdelovali profiterole in eklarje, dve sta pa bili v drugi delavnici, kjer sta pomagali pri izdelavi spider cake - #helloweenvibes. Videli sta drugačen potek pri izdelavi ganaša, kot sta ga vajeni sicer. Zelo nas je navdušila oprema v delavnicah ter njihove uniforme.

Ob 12. uri, ko so skupine skuhala zadane jedi, smo jih odnesli profesorjem, ki so jih ocenili. Po ocenjevanju smo ostanke pojedli in bilo je zares odlično. Ob 12. uri smo se odpravili na malico. Po malici smo odšli proti hostlu, kjer smo imeli nekaj časa zase. Nato smo se spet zbrali skupaj ter odšli na daljši sprehod do znanih blatnih kopeli. Parnu Mud Baths so znano letovišče, ki je bilo zelo obiskano predvsem v času Sovjetske zveze. Sem so hodili predvsem veljaki in premožnejši. Letovišče je tik ob plaži, ki pa danes ni bila tako privlačna – ulilo se je kot iz škafa, tako da smo se kar hitro odpravili nazaj.

Preoblečeni v suha oblačila smo se zbrali v eni od sob ter spisali dnevnike za današnji dan. Med tem smo poslušali in ugibali glasbo, ki jo je izbrala učiteljica. Druženje smo nadaljevali z družabno igro »bovla« - domačo različico activitya, ter se pošteno nasmejali.
Sledila je še večerja v piceriji in pisanje bloga – potem pa hitro spat, jutri moramo spet vstati zgodaj.

Sreda, 26. 10. 2022 – 4. dan

4. dan smo začeli z zgodnjim odhodom v šolo, ali pa se nam je tako samo zdelo – ob 8. uri je namreč še popolna tema. V šoli so nas razdelili v tri skupine. Tokrat smo vsi delali v pekarsko/slaščičarski delavnici, ena skupina pa se je udeležila delavnice izdelovanja marcipanovih vrtnic. Ena skupina je tako izdelovala rožice iz marcipana, naučili smo se drugačnega principa izdelovanja, kot ga poznamo, mislimo, da ga bomo uporabljali tudi doma. Učitelji so bili pravzaprav kar navdušeni nad našim znanjem. Druga skupina je bila v pekarski delavnici, kjer so izdelovali hrenovke v testu, cimetove role, pica, zavitke in manjše (150 g) pice. Tukaj skoraj povsod dajejo zraven majonezo in kisle kumarice, ki pravzaprav niso tako kisle, ampak so bolj sladke. Delal smo tudi čokoladne zvezdice, ki so se nam najbolj dopadle. V slaščičarski delavnici smo izdelovali sladico iz krhkega testa z ribezovo meringo ter okušali včerajšnje profiterole in eklerje.

Po zelo okusnem kosilu smo se odpravili v mestni muzej, kjer smo si ogledali stalno razstavo o zgodovini mesta Parnu. Izvedeli smo, da so bili pod velikim sovjetskim vplivom fantje, ki se niso hoteli bojevati in so zbežali v gozdove, kjer so ustanovili svoje združenje in se tam skrivali do leta 1953, dokler te združbe niso odkrili. Del razstave je bila klasična socialistična dnevna soba iz časov Sovjetske zveze – povezali smo jih tudi z dnevnimi sobami, ki se jih spominjamo iz reeees zgodnjega otroštva pri nekaterih starih starših. V muzeju imajo tudi gostujočo razstavo o spanju, na kateri so razstavljene različne postelje - nekaj smo jih tudi preizkusili.
Sprehod na večerjo nas je zapeljal še k parku, v katerem smo se tudi slikali in šli skozi Tallinnova vrata. Legenda pravi, da lahko vsakdo, ki je razmišlja o ločitvi, tam pokesa svoje grehe in obnovi odnos. Dan smo zaključili s pisanjem dnevnikov in druženjem.

Četrtek, 27. 10. 2022 – 5. dan

Dan smo začeli brez skrbi, da bi zamudili. Ker se nam je šola začela šele popoldan, smo imeli veliko prostega časa za sprehajanje po mestu ali pa samo za počitek. Ena skupina se je odpravila do plaže, ena se je odpravila raziskovat po mestu, odšla v kavarnico, kjer so probali odlične pekovske izdelke, ena pa je preprosto počivala. Na koncu smo se vsi zbrali pred hotelom in z avtobusom odrinili proti šoli, kjer smo še ujeli šolsko malico. Po malici smo se preoblekli in odpravili v kuhinjo. Sprejel nas je Herkki Ruubel, učitelj, ki je pred tem delal tudi v Londonu v restavraciji Gordona Ramseya. Takoj se je spomnil, da iz naše države prihaja najboljša kuharica na svetu, Ana Roš in pozna tudi Hišo Franko. Eden iz med dijakov je bil določen za chefa in nam povedal kaj je na meniju, ki so ga pripravljali za jutrišnji gala night. Za meni so se odločili za svinjski gobec mariniran v pivu in ocvrt v testu z omako iz bučk in pire krompirjem, borovničevo juho, ajdino pokovko, in belgijski kolač za sladico. Razdelili smo se v skupine in pričeli z kuhanjem. Lupili smo čebulo, krompir in bučo, pekli smo meso, ga marinirali v pivu, pasirali omako, kuhali juho, mečkali krompir in cvrli ajdovo pokovko. Večino smo le opazovali. ko smo končali smo se odpravili nazaj v hotel na kratek počitek, nato pa smo dan popestrili v escape roomu. Do tja smo se odpravili z avtobusom. Ko smo prišli tja, smo se razdelili v dve skupini in vsaka skupina se je odpravila v svojo sobo. Pred odhodom smo dobili preveze za oči, ko pa smo prišli v sobo so nas priklenili z lisicami. Naloga je bila, da se rešimo tako, da najdemo ključ in odpremo vsa ključavnice, najdemo vse kode za sef in zbežimo prekleti sobi. Uporabljali smo morsejevo kodo, UV lučko, periodni sistem, seveda pa tudi velik del naših možganov, ki smo jih definitivno preobremenili. Na koncu smo se odpravili nazaj in začeli pripravljati večerjo, saj smo se odločili, da bomo imeli palačinka night. Imeli smo večer druženja, nato pa smo se v poznih urah odpravili vsak v svojo sobo in zaspali.

Petek, 28. 10. 2022 – 6. dan

Dan smo začeli malo kasneje in drugače. Sami smo se odpravili do šole. Opazovali smo potek dela za gala večer – to je večer, ki ga organizirajo poklicne šole in se med sabo pomerijo v kvizu. Priprave na dogodek smo imeli en dan prej, danes smo bolj opazovali dokončanje dela. Med tem smo lahko poizkusili kozji sladoled, borovničevo juho, ajdovo pokovko,.. izdelovali so tudi espumo, belgijske vaflje ter steak iz zelene.

Popoldne je spet deževalo, zato smo se z dežniki sprehajali po mestecu ter se družili. Za večerjo smo se tokrat odpravili v azijsko restavracijo Mt. Everst, kjer smo nekateri prvič poskusili nekaj azijskih jedi. Večer smo zaključili z namiznimi igrami in filmskim večerom.

Sobota, 29. 10. 2022 – 7. dan

Danes je sobota in naš prvi čisto prosti dan. Ker je zelo deževalo, smo dolgo spali ter se zadrževali v hostlu, kjer smo si tudi skuhali kosilo. Ob 13h smo se vseeno zbrali pred hostlom toplo oblečeni ter se podali do razgledne točke Rannaiidu, lesene pešpoti čez močvirje ob obali. Močan veter je na plažo privabil tudi kajterje – naj omenimo, da ima voda slabih 10 °C, ozračje pa tudi ni bilo kaj dosti topleje. Nato smo se razdelili v dve skupini – ena se je odpravila nazaj proti hostlu ter uživala v sprehodu po plaži; druga skupina pa se je šla pogret v vodni park in savne. Vodni park nas je navdušil, preizkusili smo vse tobogane, drče in skakalnice, nekateri pa smo imunski sistem okrepili tudi v turški in finskih savnah.Na poti iz vodnega parka se je zgodil mali čudež – posijalo je sonce, tako da smo bili priča prvem sončnemu zahodu (na plaži), odkar smo tu.Sledila je še večerja – tokrat burgerji ter druženje po sobah.

Nedelja, 30. 10. 2022 – 8. dan

Zbrali smo se 6.45 pred hostlom. Ker se je ura ponoči prestavila za eno uro naprej smo imeli dodatno uro počitka. Skupaj smo se odpravili do avtobusne postaje, od koder je bila naša izhodiščna točka proti prestolnici Estonije, Tallinn. Vozili smo se slabi dve uri, naš bus je imel celo majhne ekrane, kjer smo lahko gledali serije, filme ali pa samo spremljali pot. Ob prihodu v Talin smo se sprehodi do samega osrčja mesta. Ob tem nas je skoraj odpihnilo, pihal je močen veter in zunaj je bilo 5 °C.

Mesto ima bogato zgodovino in dih jemajočo arhitekturo. Najprej smo se ustavili na prvi kavi in sladici dneva. Ob kavi smo natančneje določili našo ogled po mestu. Ogledovali smo si ga kakšni dve uri. Zelo smo bili navdušeni nad infrastrukturo, predvsem nad samimi barvam stavb. Ob 12. uri smo si vzeli nekaj časa za malico. Ko smo jo pojedli, smo se odpravili proti info točki mesta, kjer smo bili dogovorjeni še za ogled mesta z vodičem. Pričakal nas je prijeten gospod Cedric, oblečen v srednjeveška oblačila in ogrnjen v kožuh, tako kot pravi srednjeveški Estonec. Vodič nam je v uri in pol skozi zgodbe in pripovedi predstavil samo zgodovino 700 let starega mesta. Zares je bilo zanimivo, saj je pripovedoval zanimivo in nadvse doživeto. Izvedeli smo, da je staro ime za mesto Reval, kar dobesedni pomeni padli jelen. Srednjeveško mesto se je močno razvijalo predvsem na račun dobre pozicije za trgovce. Zanimiva se nam je zdela tudi zgodba o božiču – legenda namreč pravi, da se je tukaj pričel običaj okraševanja novoletnih jelk.

Po ogledu smo se odpravili na kosilo, kjer smo se tudi spili čaj, se pogreli in opomogli od mraza. Po kosilu smo imeli prosto, da smo nakupili še nekaj spominkov. Po tem smo se zbrali pri vstopi v mestu (vratih Viru) in se odpravili nazaj proti avtobusni postaji ter se ob 18. uri odpeljali nazaj proti Parnuju. Okoli 20. ure smo prispeli v hotel, se uredili, malo podružili in odpravili spat.

Ponedeljek, 31. 10. 2022 – 9. dan

Zadnji ponedeljek v Estoniji se je začel s sončnim vremenom – končno! Profesorica je hitro skočila na jutranji tek ob obali, na sprehod je odšlo tudi nekaj dijakov, drugi pa smo podaljšali spanec in si naredili bogat zajtrk. Ob 10h se je začel naš zadnji dan praktičnega usposabljanja na šoli. Razdelili smo se v dve skupini. Ker tukaj praznujejo helloween oz. noč čarovnic se vse vrti okoli tega dogodka. V pekarski/slaščičarski delavnici smo izdelovali barvaste cake pops, krste iz brownijev ter mafine z pajkovo mrežo. Druga skupina je v kuhinji izdelovala zastrašujočo rdečo juho oz. madžarsko tradicionalno juho boršt. Po opravljenem delu smo se v hostlu preoblekli in dokonca izkoristili avtobusne karte ter se odpeljali do kraja Raekula, močvirja ob morju. Tu je postavljen razgledni stolp, na katerega smo se seveda povzpeli. Imeli smo srečo, ker je bila ravno zlata ura, tako da je bil razgled še veličastnejši. Po pohodu smo spisali dnevnike ter podružili po sobah. Za večerjo smo se odpravili v azijsko restavracijo. Po večerji smo se simbolično spomnili na slovenski praznik – Dan reformacije, zato smo v parku poleg estonske pesnice Lydie Koidule prebrali pesem Že dolgo pesnika Toneta Pavčka ter počastili naš lep jezik.

Torek, 1. 11. 2022 – 10. dan

Pa je prišel naš zadnji dan v Estoniji. Malo smo ga že čakali, po drugi strani pa smo presenčeni, kako hitro je prišel. Zjutraj sva z dijakom Aljažem odšla na sprehod, upajoč na sončni začetek, a naju je ponovno ujela sivina in oblaki, ki smo se jih že navadili. Raziskala sva še zadnji delček obale, ki nam je še ostal, ter se povzpela po nasipu, ki obdaja vhod v pristanišče, ter se skozi Rannapark vrnila v hostel, kjer sva pozajtrkovala z ostalimi. Ob 10. uri sta nas pobrali Karmen in Krista – koordinatorki mobilnosti v Parnuju, ter nas peljali v Nacionalni park Soomaa, ki je drugi največji nacionalni park v Estoniji, saj polovico od njegovih 39.884 hektarjev pokrivajo različna mokrišča.
S svojimi obsežnimi barji je park znan kot mednarodno pomembno območje za ptice in biotsko raznovrstnost. Po parku oz. lesenih podestih, speljanih čez mokrišča, smo se sprehajali slabe tri ure, nato pa smo se okrepčali z značilno estonsko malico – čajem in pekovskim pecivom (seveda smo se vsi zagrebli za cimetove rolice). Sledila je še »slavnostna« podelitev certifikatov in odhod nazaj v mesto. Druženje je bilo zelo prijetno, končno smo imeli nekaj več priložnosti poklepetati in izmenjati izkušnje.

Po izletu smo v trgovini nakupili nekaj sestavin za kosilo in jutrišnje potovanje ter se okrepčali in odpočili. Preostanek popoldneva je vsak preživel po svoje, večinoma pa smo nakupovali še zadnje spominke ter značilne čokolade podjetja Kalev za domače ter pakirali.

Večerjo smo si privoščili v pubu Sweet Rosie, ki je nekako postal naš najljubši prostor. Sledil je še obvezen selfie za spomin, hiter sprehod skozi mestece ter zadnji večer v hostlu.

Aitäh kõige eest Eesti!

Sreda, 2. 11. 2022 – 11. dan

Potovanje z Estonije (Tallinn-Treviso) v Slovenijo.

Povezava do filma