Ključni ukrep 2 - Projektno sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks - Strateška partnerstva na področju šolskega izobraževanja
Trajanje projekta: 4. 9. 2017 - 3. 11. 2019

Vodstvo in učitelji partnerskih šol so tekom sodelovanja v preteklih letih identificirali nekatere skupne strateške usmeritve in potrebe: 

-kako razviti tako učno okolje v gimnazijskih programih, ki bo omogočalo, da dijaki razvijajo uporabno naravoslovno znanje in kritično mišljenje.

-kako v togem gimnazijskem predmetniku organizirati medpredmetno projektno delo. 

-kako doseči, da učitelj lahko razvije nove šolske prakse

-kako bogatiti živi slovenski jezik pri narodni manjšini, kjer se znanje slovenščine pri mladini izgublja, zaposlovalci pa želijo pri svojih zaposlenih znanje slovenščine in tujih jezikov

Željo po aktivnejšem pristopu pa nismo zaznali zgolj med pedagoškimi delavci, ampak tudi med dijaki in njihovimi starši (izvedena anketa v Naklem, junij 2016, v Celovcu in Trstu, februar 2017). Rezultati ankete so pokazali:

-dijaki si želijo zanimiv aktivnih naravoslovnih dejavnosti

-več laboratorijskega in terenskega dela

-želijo si mednarodnega sodelovanja

-zamejski gimnazijci si želijo povezovati z matičnim narodom in obratno

-starši pričakujejo, da bodo pripadniki narodnih manjšin s tem izboljšali znanje slovenskega jezika

Potreba po izboljšanju naravoslovnih kompetenc in povezovanja manjšinske skupnosti z matično državo pa je bila izražena tudi iz lokalnega in nacionalnega okolja (Kmečka izobraževalna skupnost (AT), Deželni uradi (IT, AT), Ministrstvo za izobraževanje in znanost (SI)). 

Namen projekta je razviti fleksibilno učno okolje, ki bo omogočalo doseganje uporabnih naravoslovnih znanj in bogatiti slovenski jezik v mednarodni manjšini.

V projektu imamo dve glavni ciljni skupini: dijaki in učitelji.

Pri dijakih želimo poglobiti znanja iz naravoslovja. Predvsem bo v projektu poudarek na medpredmetnem razumevanju naravoslovja, na aktivnih oblikah učenja in timskem delu. Skupaj z naravoslovjem, ki ga bomo poučevali v kontekstu trajnostnega razvoja, bomo razvijali kritično mišljenje, predvsem v trikotniku razumevanja narava – družba - gospodarstvo. Z atraktivnimi vsebinami bomo mlade lažje navduševali za odgovoren odnos do narave in za trajnostni razvoj, ki je ena od ciljev strategije Evropa 2020. 

Vključenim učiteljem bomo omogočili učenje novih metod in pristopov preko aktivnega sodelovanja na izmenjavah. Vsaka od šol ima neke posebnosti in prednosti, ki jih bodo učitelji na izmenjavi deležni. Spoznavali bodo delo na šolskih poligonih (BC Naklo), raziskovalno delo v drugačnih ekosistemih, raziskovalno delo v inštitutih (Trst) in razumevanje trajnostnega razvoja pokrajine (Celovec). 

Hkrati bodo dijaki krepili svoje jezikovne kompetence, tako kompetence sporazumevanja v slovenskem jeziku, kar bo zelo dragoceno za pripadnike narodne manjšine, kot tudi kompetence sporazumevanja v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku.

Glavni rezultati projekta bodo:

-Izvedene tri dvotedenske kratkotrajne aktivnosti učenja za skupino 12 dijakov (+ najmanj 6 vključenih na matični šoli) ter učitelje spremljevalce. Namen aktivnosti je pri dijakih in učiteljih spodbujati projektno in raziskovalno delo, s poudarkom na problemskem načrtovanju, izvajanju in kritičnem evalviranju, ki temelji na realnih konkretnih naravoslovnih problemih (izzivih).

- Praktični vodnik Vključitev aktivnih medpredmetnih pristopov pri poučevanju naravoslovja v gimnazijskih programih s poudarkom na kritičnem mišljenju (smernice za učitelje in vodstvo šol) , v katerem bo predstavljenih 6 najboljših učnih primerov za dvig naravoslovnih kompetenc.

- Slovar naravoslovnih izrazov v 4 jezikih (SI, DE, IT EN)

-Individualne mape učnih dosežkov

Z mednarodnim projektom bomo razvijali tudi sposobnost komuniciranja v maternem jeziku, saj sta vključeni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom iz Celovca in Trsta, v katerih se izobražujejo pripadniki slovenske narodne manjšine, kjer slovenski jezik ni več tako živ.

S projektom si želimo doseči naslednje glavne učinke:

-Dvigniti naravoslovne kompetence dijakov s poudarkom na kritičnem mišljenju.

-Dvigniti jezikovne kompetence dijakov, z velikim poudarkom na slovenskem jeziku.

-Ohraniti in nadgraditi stike med slovenskimi narodnimi manjšinami in matično državo.

-Nadgraditi metode poučevanja pri učiteljih z večjim poudarkom na naravoslovju in na aktivnih metodah dela ter k dijaku usmerjenem poučevanju s poudarkom na kritičnem mišljenju.