| | |
O PROJEKTU
V današnjem času, ko se ne zavedemo pomena prehranjevanja in njegovih posledic, pravzaprav na vsakem mestu opažamo neupoštevanje temeljnih faktorjev proizvodnega procesa. Ni pomemben izvor hrane, ki jo zaužijemo, v ospredju našega življenja je progresivna urbanizacija in upadanje priložnosti, ko lahko sami neposredno vzpostavljamo stik z naravnimi okolji. Posledice takšne progresivne razdvojenosti našega planeta so večplastne: bolj kot ostaja v senčni strani našega razmišljanja sama proizvodnja prehrane in njena tipična poraba, bolj trpi okolje zaradi neupoštevanja njegove vsebine, pri tem pa se izgubljajo vrednote in vrednosti, tudi v povezavi z identiteto. Predmetni projekt izhaja iz uvodne ugotovitve, da ponovna vzpostavitev kulturnega zavedanja in vrednotenja lokalno-tradicionalnih prehrambenih proizvodov pomeni promocijo teritorija, okolja ter njegovega prebivalstva. Uvajanje teritorialno-prehranjevalne kulture, ki se začne že s šolsko vzgojo in s subjekti, ki delujejo kot vozlišča razširjene mreže ter prispevajo k prenašanju vrednosti ter spoštovanja okolja, v katerem živimo, vsekakor predstavlja prispevek k zoperstavljanju današnjim trendom in podpiranju ekonomije ter lokalne agrikulture. Projekt sprejema izziv za generacijo mlajših porabnikov, ki morajo postati dobri poznavalci in sposobni ceniti proizvode ter možnosti, ki jih nudi enogastronomija na področju, kjer živijo, tako da lahko prenašajo v družine večjo stopnjo zavedanja in občutljivosti do uživanja proizvodov in poznavanja lokalnih tradicij. Ob upoštevanju običajnih načinov informacije in objavljanja, katerih namen je promocija tradicionalnih proizvodov, je zaslediti, da motiviranost tovrstne porabe raste v primeru neposrednih spoznanj in izkušenj z organoletpičnimi lastnostmi tradicionalnega proizvoda. V tem smislu je bistveni operativni namen projekta uvedba tipičnih italijanskih in slovenskih proizvodov v šolske prehrambene obrate, kar se bo zgodilo, ko bo zaključena faza vzgoje in kulturnega razumevanja pravilnega prehranjevanja mladih v razmerju do novih proizvodov, ki bodo na jedilniku šol.
Od izbire prvega vzgojno prehrambenega promocijskega koraka je dejansko odvisna učinkovitost projekta. Izbran je bil multifunkcionalen pristop z lastno psihološko perspektivo, ki smatra dejanje prehranjevanja kot kompleksno, zavedajoče se dejanje. Uživanje hrane pomeni dosti več kot golo prehranjevanje. Zato se delovanje ne more omejiti samo na perspektivo prehranjevanja, temveč mora upoštevati tudi vrednost in pomen samega dejanja prehrane ter načine, s katerimi se oblikujejo njegove prednosti, okusi in neokusi, v kulturnem in družinskem specifičnem kontekstu. Zaradi lažjega razumevanja teh vsebin temelji prvi korak na modelu občutenja-zavedanja in induktivni-izkušenjski didaktični metodi, ki je že bila preizkušena pri projektu »Hrana, občutenje in teritorij«, uresničenim pred kratkim v različnih šolah regije Friuli Venezia Giulia, njegovo veljavnost pa je potrdila Univerza v Trstu. Zaradi navedenega je sprejeto načelo, da je pravilen pristop do hrane lahko predmet poučevanja, ki pozitivno vpliva na takoimenovani plastični pristop do prehrambenih preferenc in do občutka ugajanja, katerega del je tudi dejanje prehranjevanja; zato bo pristop do hrane predmet znanstvene raziskave, ki bo ocenila učinkovitost. Na ta način bodo ponujena navodila za nadaljevanje in razširjanje izkušenj pri vzgoji prehranjevanja na programskem območju. Projekt bo vzpostavil čvrstejše odnose na področju sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi javnimi zavodi, univerzami in šolami, ter tako prispeval k večji koordinaciji med institucijami, ki nudijo javne storitve. Preko razširjanja obojestranski spoznanj o tipičnih lokalnih proizvodih, teritorijih in lokalnih tradicijah in izvedbi obiskov šol ter območij »na drugi strani meje«, bo projekt pripomogel k odpravljanju nekaterih kulturnih ovir, ki obstajajo še dandanes med predeli čezmejnega območja; le to pa bo dosegel prav s sprejemanjem hrane, proizvedene v sosednji državi, saj je splošno znano dejstvo, da je »zunanje« prehranjevanje težko sprejemljivo, predvsem pri mlajših. Z organiziranimi ogledi agro-turističnih centrov in spoznavanjem agrarne realnosti čezmejnega območja bo projekt prispeval k razvoju ciljnega turizma, ki predstavlja pomembno značilnost programskega območja. Sodelovanje med šolami in univerzami, ki bo vzpostavljeno v okviru projekta, pomeni večji razvoj metod inovativnega usposabljanja in izdelavo čezmejne mreže za usposabljanje v specifičnem sektorju vzgoje o prehrani. Vključitev učencev iz vrst italijanske in slovenske jezikovne manjšine v projekt pomeni ovrednotenje bogastva, ki ga prisotnost teh manjših predstavlja za čezmejno območje in ponuja priložnost srečanja med mlado generacijo, zastopano tudi v tistih krajih programskega območja, kjer jezikovne manjšine niso zelo prisotne.
CILJI PROJEKTA
Projekt v svojem splošnem namenu spoznavanja in sprejemanja tipičnih lokalnih proizvodov slovenskega območja v Italiji in obratno, v okviru šolskih menz, nedvomno prispeva k boljši komunikaciji in sodelovanju v družbeni in kulturni sferi; njegov cilj je odpraviti obstoječe ovire, tako kot je predvideno z operativnim programom. Projekt namreč občutno prispeva k zagotavljanju večje družbene integracije znotraj programskega območja in obojestranskemu spoznavanju učencev v šolah, njihovih staršev ter učiteljev. Z dvigom ravni obstoječega sodelovanja med proizvajalci hrane, šolami in javnimi zavodi projekt prispeva k zmanjšanju ovir, ki so nastopile kot posledica zgodovinske, kulturne in družbene danosti, med ostalim pa pozitivno vpliva na skupno uporabo infrastruktur na področju izobraževanja.
Prav tako projekt izboljšuje medsebojno spoznavanje med italijanskimi in slovenskimi državljani, povečuje čezmejno medkulturno izmenjavo, bogati procese integracije med populacijo čezmejnega teritorija in v posledici dodaja novo vrednost v smislu večje atraktivnosti programskega območja.
Skladno s specifičnim ciljem po zagotavljanju vzdržne teritorialne integracije projekt ponuja nove vsebine pri tovrstni integraciji med čezmejnimi funkcionalnimi področji, namen pa je pravzaprav ponuditi trajnostni razvoj na področjih, ki lahko dejansko prispevajo k rasti programskega območja v vsej njegovi kompleksnosti. Dodatni namen, ki ga projekt zasleduje, pa predstavlja dejstvo, da želi izboljšati kakovost življenja z vzgajanjem mladine na področju zdrave prehrane in pravilne uporabe tipskih proizvodov, ki jih ponuja programsko območje in so po svoji organoleptični sestavi in higiensko sanitarni obdelavi nedvomno izjemne kakovosti.