PREDSTAVITEV ISLANDIJE

Prebivalstvo 2014: 325 000 (priimki izvirajo iz imen očetov ali mater)

Velikost: 103 330 km² (3,6 oseb/km²)

Ledeniki: 10 800 km²

Zeleni del: 1 865 km²

Veliko geotermalnih vrelcev (up.: geotermalna energija, ogrevanje rastlinjakov, parkirišč, bazenov..)

Živali:

mink (leta 1930 so jih naselili iz Amerike, posebna vrsta podlasic),

mormonske papige (v nevarnosti so gnezda na pečinah zaradi dviga temperature),

atlantska čigra,

kiti (še vedno jih lovijo in meso prodajajo),

ovce (proizvodnja ovac je od leta 1978 padla za polovico),

islandski konji (so zaščiteni, 80 000 konj, če gredo živali iz Islandije na tekmovanje, se več ne vrnejo ampak jih tam prodajo),

za vsako žival, ki jo pripeljejo v državo je 3 mesečna karantena,

koze,

govedo.

Drevje: breza, jerebika, vrba.

SAGE

Veliko zgodb in duhov. Eden je bil celo v stari šolo, kjer smo bili nastanjeni.

KMETIJSTVO

4800 ljudi dela v kmetijstvu

3200 je kmetov

11 000 predvidenih delovnih mest

PODMORSKI TUNEL čez HVALFJÖRĐUR

Dolžine 5700 m, 164 m pod gladino morja (morje približno 64 m ), fjord pa je dolg 30 km

LANDBUNADARHASKOLI ISLAND

Od leta 2005 se deli na 3 dele:

Fakulteta za živali in naravne vire (kmetijska proizvodnja, znanost v kmetijstvu, znanost s konji)

45 študentov v vseh treh programih, 22 zaposlenih

Fakulteta za ekologijo ( naravovarstvo, urbanizem, gozdarska znanost, ???ekologija, naravna in okoljska znanost) 50 študentov, le 10 moških in 29 zaposlenih

Fakulteta za poklicne programe (cvetlična dekoracija, gozdarstvo in okolje, hortikultura, krajinsko vrtnarstvo, kmetijstvo) 59 študentov, 45 moških in 30 zaposlenih.

Izvajajo samo stroko,

v razredu 5-10 študentov,

tečaji, izobraževanje na daljavo,

učbeniki so zastonj,

upajo, da se ne bodo združili z Univerzo Reykavik (na Islandiji je 7 univerz in samo 2 državni),

Erasmus mednarodne izmenjave (trenutno 7 študentov),

Nordplus.

OGLEDI PRIMEROV DOBRIH PRAKS

1. BARVANJE VOLNE Z NARAVO

Na Islandiji imajo eno predilnico, pri kateri kupi volno. Za barvanje uporablja materiale, ki so v bližini:

Lišaje (centraric islandica), lupinus, sušene pikapolonice, rabarbaro (korenina, listi), amoniak kot nadomestek kravjega urina, indigo (kupi).

Barvano prejo prodaja na letališču. Izdeluje tudi vozlano prejo, ker je moderna.

Vikingi so imeli tudi žive barve, ker so nabrali rastline na Norveškem, drugače pa so imeli Islandci v glavnem črna oblačila.

2. TURISTIČNA KMETIJE BJARTEYJARSANDUR

400 ha velika kmetija, kjer ima ovce, 2 koze in 9 pujsov v prosti reji. Ima prekajevalnico s posušenim ovčjim gnojem. Ima prostor za oddajo kamp prostora, je skupen prostor za goste in skupna kuhinja. Žena včasih kuha, peče in pripravlja večerjo.

3. FERSTIKLA – center za kitolov

Kitolov je dovoljen od leta 2005

Ujamejo do 120 kitov letno (omejitev). Dovoljeno je oviti kite Minke in Fin kite.

Kitolov izvajajo: Islandija, Norveška in Japonska

Nizozemska ne dovoli prodaje mesa in izdelkov preko njihovega ozemlja, tudi ZDA napovedujejo prekinitev stikov, če bodo v Islandiji nadaljevali z lovljenjem kitov.

4. ORGANIC FARM BIOBU

Govedorejska kmetija s proizvodnjo mleka, ki ga vozijo v svojo mlekarno v Reykaviku. Na ekološko so se usmerili pred 15 leti. Sedaj pa izvaja zanim poizkus, pašnike gnoji z morsko vodo (3 m³/ha). Kmetija ima 43 ha in 40 krav.

5. kmetija HAAFELLI

Kmetija ohranja posebno pasmo koze s kašmirsko volno. Bile so že, da izumrejo, saj jih je bilo 70 na celi Islandiji, sedaj pa jih ravno ta kmetija ohranja in jih je sedaj mnogo več.

Na kmetiji imajo znanega kozla CASANOVA, ki je igral v nanizanki The game of Thrones.

Gospa izdeluje tudi še veliko drugih izdelkov in naravnih materialov iz njene okolice: vazelin, kreme, mazila, sirupi, marmelade…

6. SNAEFELLNES NATIONAL PARK

Naša vodička Rakel ustanavlja regionalni park v okviru nacionalnega parka. Namen je zadržati ljudi na podeželju.

Ogled vulkanske jame, videli ledenik SNAEFELLSJONÜL.

Plaža s hehsatoliti (flisna obala).

Videli tjulne in alge haluge.

7. GEOTERMALNA ELEKTRARNA HELLISHEĐARVIHJUN

Ogled elektrarne. V začetku ni bilo velikega zanimanja za izkoriščanje geotermalne energije, po naftni krizi pa se je trend obrnil. Sedaj ogrevajo ves Reykjavik in celo del plaže.

8. HORTIKULTIRNA ŠOLA RAYLUR

Izobražujejo s področja hortikulture in floristike in samo stroko. Leta 2008 so imeli izbruh vulkana in tudi poškodovano šolo, sedaj pa imajo polje toplih vrelcev. Zelo zanimive imajo rastlinjake, kjer gojijo jagode, različne vrste paradižnika, paprike.. Imajo tudi tropski vrt, kjer gojijo banane, fige, marelice.. in kavo.

9. NAKUPOVALNI CENTER je zgrajen na nastali razpoki po potresu. Imajo tudi sobo, kjer je simulacija potresa 6 stopnje.

10. FAKASEL

To je farma konj, ki je z letošnjim letom začela tudi s šovom (gledališče s konji)

11. PINGVELLIR

To je najlepše vidna tektonska prelomnica (severno ameriške in evrazijske). Tu je bil ustanovljen prvi parlament na Islandiji (leta 900). Sedaj imajo protokolarni objekt. Je tudi ledeniško jezero PINGVALLAVATN. Okoli njega so urejene pohodne poti.

12. GULLFASS

Zlati slap dolžine 31 m. Izvor imena je iz mavrice.

13. GEJZIR

Gejzir je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak. Iz vode gejzirja se v velikih količinah izloča kremenova siga ali gejzirit. Gejzirji so večinoma na aktivnih vulkanskih območjih (Islandija, Nova Zelandija, Čile, narodni park Yellowstone v ZDA).

WE OPEN AND SHARE OUR WORLDS – projekti usposabljanj v tujini so nekaj najboljšega za dvig poklicnih in ključnih kompetenc učiteljev in posredno dijakov, ki jih taki učitelji poučujemo.

Zapisali: Meta Vovk in Majda Kolenc Artiček

Utrinki iz obiska: Islandija

NORVEŠKA, 23. 8. – 30. 8. 2014

Udeleženci izobraževanja na Norveškem:

Mojca Logar, Ljuboslava Erjavec, Nataša Šink, Nina Kaličanin, Darja Ravnihar, Urška Kleč.

Na Norveškem so udeleženci spoznavali izrabo naravnih virov in danosti za področje turizma, vodenje v naravi znotraj zavarovanih območij in izven njih ter načine poučevanja naravoslovnih vsebin z varstvom narave na srednješolski stopnji izobraževanja.

V srednji šoli Hjeltnes Vidaregaande skule in Voss jordbruksskule so spoznali šolski sistem na Norveškem ter izpopolnjevali strokovno znanje na področju naravovarstva, hortikulture, kmetijstva, naravovarstva in sadjarstva, pri čemer smo aktivno spoznali tudi nove pedagoške pristope. V okolici šol so si ogledali primere dobrih praks pridelave in predelave sadja, ekološkega kmetijstva in trajnostnega turizma. V naravoslovnem muzeju Natursenter sredi nacionalnega parka Hardangervidda smo spoznali tipične predstavnike flore in favne Norveške ter življenje v preteklosti. Na pohodu na ledenik Blaisen oziroma kolesarjenju od Finseja do Myrdala smo spoznavali naravne vrednote in geografske značilnosti pokrajine …

V nepozabnem spominu jim je ostalo gostoljubje gostiteljev, »čofotanje« v fjordu, njegovo prečkanje v čolnu, hoja čez viseče mostove, železniški muzej »Rallarvegen« ter obisk lesenih hišic in ribje tržnice v mestu Bergen….

Utrinki iz obiska: Norveška

NORVEŠKA - 8. 11. – 15. 11. 2014

Udeleženci izobraževanja na Norveškem:

Tatjana Šubic, Vanja Šubic, Irena Gril, Kristina Frlic, Sabina Smolej.

Program:

8. 11. - 15. 11. 2014

Pridelava in predelava sadja v Hardangru.

Ponedeljek, 10. november:

·          najprej so nam gostitelji predstavili delo na šoli Hjeltnes

·         sledila je predstavitev Ulvika, značilnosti pokrajine in rastnih razmer na tem področju

Torek, 11.november:

·         ogledali smo si nekaj bližnjih kmetij, ki so povezani v združenje kmetij, na katerih predelujejo sadje - Fruit and cider route

·         pa predstavitvi zgodovine in sodobnega načina predelave sadja na kmetiji  Syse gard, Ulvik Frukt & Cider, smo se gostiteljici pridružile pri delu

Sreda, 12. november:

·         ogled in delo pri stiskanju sadja na kmetiji Hardanger Saft, kjer predelujejo sadje v sadna vina, likerje in sadne deastilate

·         ogled   Bioforsk research station Ullensvang, kjer izvajajo različne poskuse z različnimi vrstami kvasovk

Četrtek, 13. november:

·         ogled stiskanja jabolčnega soka pri Innigo , Grimo

·         ogled izdelave jabolčnega vina pri Olav L Bleie

·         ogled grosistične prodajalne jabolk Hardanger Fjordfrukt SA, Utne - fruitstore

Petek, 14.november:

·         ogled predelave jabolk v slaščičarske izdelke in sušena jabolka

Kratka ocena izobraževanja učiteljev o predelavi sadja v okviru projekta NFM »WOW:

Ogledi obratov za predelavo sadja

Območje fjorda Hardanger je s svojstveno klimo optimalno za pridelavo jabolk, hrušk, sliv in češenj. Odlična senzorična in kemična kakovost sadja je podlaga za sadne izdelke vrhunske kakovosti. Sadje večinoma predelajo v jabolčni sok, cider, želirane izdelke in suho sadje. Ogledali smo si njihov način predelave, različne tipe obratov in pripadajočo opremo za predelavo. Spoznavali smo prednosti in slabosti  določenih tipov predelovalne linije. Pridobili smo pomembne informacije, s pomočjo katerih se bomo lažje odločili za opremljanje naše sadjarske delavnice.

Izdelki iz sadja, razvoj novih izdelkov in trženje

Manjši predelovalci večinoma predelujejo lastno sadje, s čimer lahko bistveno vplivajo na kakovost svojih izdelkov in na razvoj novih izdelkov. Z gojenjem različnih sort vplivajo na čas obiranja in s tem na enakomernost predelave in obremenjenost predelovalne linije. Pri razvoju novih izdelkov  sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami, tudi slovenskimi. Usmerjeni so v iskanje tržnih niš in izvirne načine prodaje svojih izdelkov. Tudi na tem področju smo pridobili veliko koristnih informacij, ki jih lahko kot primere dobrih praks prenašamo na slušatelje. 

Nadaljnje sodelovanje

S slovenske in norveške strani je bil izkazan velik interes po nadaljnjem sodelovanju, izobraževanju in izmenjavi izkušenj. Za nas je zanimiv cider, zanje pa jabolčni kis.