Udeleženec: Andrej Pogorelec
Obdobje: 13. 6. - 25. 6. 2016
Kraj, država: Nica, Francija
Jezikovna šola, strukturirani tečaj: Alpha.b Institute Linguistique Nica, “30+ French Course«
V skladu z načrtovanim časovnim okvirom mobilnosti sem se 13.6.2016 odpravil v Nico na tečaj francoskega jezika. Skupaj s Špelo Langus iz projektne pisarne, ki je skrbela za tehnični in organizacijski vidik mobilnosti, sva izbrala šolo Alpha B, ki je ena najboljših šol francoskega jezika za tujce na območju Azurne obale.
Že prvi dan sem se takoj po prihodu v hotel, kjer sem oddal osebno prtljago, odpravil proti šoli in se priključil svoji skupini 30+, ki si je pod strokovnim vodstvom ene izmed profesoric šole ogledala mesto in najbolj tipične znamenitosti (ulica Jean Medicin, Trg Macena, Apolonov spomenik, Trg Garibaldi ipd.).
V naslednjih dneh smo se kot skupina starejših udeležencev (nad 30 let) posvečali različnim tematikam s področja francoskega jezika in okolja, ki so jih različni profesorji prilagajali tudi našim željam in potrebam. V skupini so bili poleg mene še trije udeleženci iz Švice, ena Italijanka in ena Irka. Tako se je spoznavanje francoske kulture vseskozi prepletalo v kontekstu zanimivih mednarodnih primerjav z deželami, ki smo jih predstavljali udeleženci tečaja. Lahko rečem, da smo večino naših učnih ur posvetili izpopolnjevanju besedišča v sklopu različnih tem in življenjskih situacij, pri čemer so poleg ur, ki smo jih prebili v učilnici, pomembne in nadvse zanimive tudi izkušnje, ki smo jih pridobili v neposrednih stikih s francosko govorečim okoljem (ulica, trgovine, restavracije, kulturne institucije, zabave, različni profili ljudi, ki jih srečuješ).
Ne glede na velik poudarek, ki so ga v učilnicah naši profesorji (in naravni govorci francoskega jezika) dajali besedišču, idiomatiki in frazam, smo se posvetili tudi pregledu slovnice (ustrezna raba slovničnih časov, členi, zaimki, predlogi, odvisniki itd.) V metodološkem smislu me je pritegnil pristop, s kakršnim so tudi ob pregledu (za kakšnega izmed udeležencev morda manj zanimivih) slovničnih tem vzpodbudili našo domišljijo in ustvarjalnost. Tako smo na primer ob obravnavi oziralnih zaimkov preverjali in nadgrajevali svoje znanje s pisanjem ugank. Predmet ugibanja se praviloma opisuje s pomočjo rabe oziralnih zaimkov, fokus zanimanja v procesu nastajanja uganke, pa je seveda usmerjen v samo vsebino uganke, zato je raba ustreznih jezikovnih struktur zgolj orodje, ki služi nekemu višjemu namenu. Na ta način se vzpodbuja spontana raba pravil, ki pa jih je ne glede na to treba ustrezno uporabljati. Končni cilj omenjenega pristopa pa je utrditev in preverjanje znanja določenega jezikovnega področja, ki se izvede v procesu ustvarjalne komunikacijske igre. Ta pa daje njenim udeležencem mnogo več kot suhoparno obnavljanje slovničnih pravil. Oba primera ugank, ki sem jih kot udeleženec tega izobraževanja zastavil in zapisal v francoskem jeziku, sta objavljena tudi na spletni strani šole Alpha B. (http://gazette.alpha-b.fr/2016/07/devinettes-en-francais/).
Kot rečeno, je bilo v veliki meri poskrbljeno tudi za raznovrstne aktivnosti v prostem času. Tako šola poleg vodenega obiska mesta omogoča tudi neposredno »seznanitev« z lokalno kulinariko in organizira obiske kulturnih institucij ter raznovrstne izlete po mestu in okolici. Ena izmed zanimivih destinacij je na primer tako imenovana »umetniška vasica« Saint Paul de Vence v hribih nad Nico, ki smo jo obiskali z avtobusom.
V teku intenzivnega učenja jezika, ki je potekalo vsak delovni dan od 9.00 zjutraj do 15.30 ter stalne rabe francoskega jezika tudi ob vseh vsakodnevnih opravilih (komunikacija v hotelu, na cesti, v trgovinah, v muzejih, v restavracijah, na plaži itd.) se človek kmalu sooči s tem, da tudi tiho razmišljanje ne poteka več v materinem jeziku; ja, ko tudi misli brstijo iz korenin »francoske zemlje«, takrat veš, da te je novo jezikovno okolje zares »prevzelo«. Termin mobilnosti je potekal v času, ko so v Franciji še vedno veljale izredne razmere, dodatne varnostne izzive pa so francoskim oblastem predstavljale tudi trume razgretih nogometnih navijačev, saj so nekatere tekme evropskega prvenstva potekale prav v Nici. Vzdušje je bilo sicer nadvse prijetno, v tem času pa so praznovali tudi tako imenovani Praznik glasbe (Fête de la musique), to je en dan v letu, ko na področju glasbenega nastopanja vse, kar leze in gre, prileze na plan in se bolj ali manj stihijsko porazdeli na vseh koncih in krajih francoskih mest ter seveda veselo prepeva in igra tja do zgodnjih jutranjih ur. Z drugimi besedami, v noči s torka na sredo (21.-22.junij) nismo prav veliko spali, saj je bilo na ulicah vse polno glasbenih skupin, ki so v glasni kakofoniji najkrajše noči v letu obeleževale poletni solsticij.
Na zadnji dan smo prejeli potrdila o udeležbi, se poslovili od profesorjev in se v popoldanskih urah skupaj z animatorko iz šole podali na eno izmed plaž v predmestju Nice, kjer smo se preizkusili v v supanju ter vožnji s kajakom. Naslednji dan, v soboto 25. Junija, sem se pravočasno odpravil proti domu, žal pa so nas na letališču po oddaji prtljage obvestili, da je povratni let proti Benetkam odpovedan. Po daljših zapletih sem prišel do Benetk z avtobusom, nato pa še do Ljubljane, dan kasneje, seveda.
