PROJEKTNO SREČANJE NA PORTUGALSKEM
17. DO 21. OKTOBER 2008
Projektnega srečanja na Portugalskem sva se udeležili dve profesorici – Mojca Logar in Meta Kastelic Švab, ter dve dijakinji Ana Žakelj, dijakinja drugega letnika slaščičar in Helena Zabret, dijakinja četrtega letnika vrtnarski tehnik - PTI.
Prvi dan smo po bolj ali manj zapletenih okoliščinah pripotovali na Portugalsko. Zapleti so se pričeli na letališču v Benetkah, kjer so letališki delavci stavkali in letalo je poletelo s pet urno zamudo. Tako je bilo potrebno prespati v Madridu, kar seveda ni bilo načrtovano. No, dijakinji sta imeli možnost videti, kako se rešujejo zapleti na poti, kar prav zaprav sploh ni nič nenavadnega.
V petek so gostitelji na šoli pripravili razstavo z naslovom Od srednjeveških časov do današnjih dni. Pripravili so tipične portugalske tradicionalne jedi, prikazali srednjeveški ples. Ob koncu leta bodo pripravili starodavni ritual Queimada.
V soboto so nam razkazali srednjeveško mesto Porto. Porto je drugo največje in najpomembnejše mesto na Portugalskem. Leži ob reki Douro, kar v prevodu pomeni zlata reka. Zlata v prispodobi, ker je življenje ob reki predstavljalo lažji in boljši zaslužek. Prst in mikroklima ob reki nudita edinstvene pogoje za uspevanje grozdja iz katerega pridelujejo znano vino PORTO. To je zelo sladko in močno vino, ki ga bolj kot samo pijačo lahko pijemo kot liker. Ob reki so znane stare korporacije vinskih kleti, ki so povečini angleške in nizozemske. Te korporacije so še danes lastnice vinogradov ob reki, kot je bilo tudi v preteklosti. S takšnim načinom proizvodnje so pričeli v 17. stoletju.
Mesto je polno majhnih, ozkih ulic, preko reke vodi pet mostov. Mesto v noči je veličastno, staro, mogočno in občudovanja vredno. Douro se tu izliva v Atlantski ocean, ki prazparav zaznamuje celo Portugalsko. Gostitelj Carlos je dejal: » Od tod vodi pot do New Yorka«. Mestna utrdba je poimenovana po zavetniku mesta svetem Janezu. Tako je 24. junija, na dan Janeza Krstnika mestni praznik.
V nedeljo smo obiskali dva samostana Paqos de Sousa in Monsterio de Cete. Eden od samostanov je romanski, drugi je gotski. Ker je bila ravno nedelja, smo lahko videli, kako zelo so Portugalci veren narod, saj je nedeljske maše obiskalo mnogo ljudi, tudi mladih in otrok. Sledil je obisk zelo posebne podeželske vasi Quintandona. Stavbe so zgrajene iz škrilavca. Nekaj je zapuščenih, v nekatere pa se življenje vrača. V vasi so poletne prireditve, tako je bil še vedno postavljen oder. V času poletnih prireditev domačini pripravljajo tipične jedi. Tako so prav za nas pripravili tipično kosilo , ki so ga skuhali v »črni kuhinji«. To je bilo pripravljeno le za naš obisk, za kar smo gostiteljem zelo hvaležni. Kosilo so popestrili mladi glasbeniki, ki so igrali tradicionalno glasbo na dude, bobne, piščali in druga tolkala. To je bilo nekaj, kar se ne da kupiti, naročiti, kar so pripravili gostitelji, ker poznajo domačine in so bili pripravljeni pokazati del tradicije tudi tujim gostom. Za to smo jim zelo hvaležni.
Popoldan smo si ogledali vrtove muzeja Serralves. Veličastni vrtovi, ki se nahajajo v bogati četrti Porta so skrbno urejeni. Videli smo rozarij, drevored, učno farmo. Vrtovi so skrbno urejeni in negovani.
Ponedeljek smo preživeli na šoli Escola's Daniel Faria v Baltarju. Ogledali smo si šolo, učilnice, laboratorije, šolsko igrišče, dvorano, šolske živali. Šolo obiskujejo dijaki od 10. do 18. leta. Šola pripravlja dijake za nadaljni študij, po novem pa izobražujejo dijake tudi za poklice v računalništvu. Portugalski dijaki so pripravili predstavitev lanskoletnega obiska v Sloveniji. Bili so navdušeni in pripravili čudovito predstavitev. Estonski dijaki so predstavili del njihove drame Ljudstvo brez kralja. To bo njihov ključni in končni izdelek celotnega projekta. Dijaki so sami napisali scenarij za dramo, izdelali kostumografijo, scenografijo in jo seveda tudi sami zaigrali. Več kot veličastno delo, ki so ga gradili tri leta.
Profesorji smo uskladili datume naslednjega projektnega srečanja in izmenjav učiteljev. Zaključno srečanje bo maja 2009 v Sloveniji. Dogovorili smo se o skupnih in končnih izdelkih projekta.
Srečanje smo zaključili zadovoljni, polni novih spoznanj in izkušenj. Še bolj kot učitelji sta bili nad izmenjavo navdušeni dijakinji.
Strahinj, 22.10. 2008 Mojca Logar in Meta Kastelic Švab