POSLIKANE PANJSKE KONČNICE

 

 

Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič. V šolskem letu 2007/2008 so dijaki 1.Č in 1.F razreda pod vodstvom profesorice Urške Simjanovki slikali panjske končnice. Les za poslikavo so pripravili dijaki pri praktičnem pouku pri učitelju Marjanu Zupanu.

 

Ta deščica zapira iz desk narejeno ohišje panja. Panje pa so čebelarji zlagali v skladovnice ali spravljali v čebelnjake. Preden pa je deščica dobila svoje mesto na panju in nato v čebelnjaku, jo je slikar poslikal z oljnatimi barvami. Najprej jo je prepleskal in nato na to podlago risal  prostoročno ali s šablono.

 

Tvorile so pisano pročelje čebelnjaka, širile so številne ikonografske predstave, po sličicah so razločevali panje in lastništvo, naslikane svete osebe so tudi pomenile simbolično varstvo panjev in čebel. V rabi so bili poslikani panji na ozemlju od J Koroške, SZ Štajerske, ter osrednje in S Kranjske do dela Goriške. Poznanih je več kot 600 različnih motivov. Motivika na njih je figuralna, nabožna, posvetna s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili, zgodovinski in vojni dogodki, kmečki vsakdanjik, prazniki, upodobitev živali in motivi, ki prikazujejo človeške slabosti  in neumnosti. Predvsem pa so motivi pokazatelji tedanjega kmečkega življenja oz. okusa.  

 

Najbolj znani motivi so:

• Marija kot univerzalna zaščitnica
• Sv. Florijan kot zavetnik ognja
• Job kot zavetnik čebelarjev
• Hudič babi brusi jezik
• Mož se vrača pijan iz gostilne
• Mlinar in njegova žena
• Obiranje roja
• Praznovanje
• Babji mlin
• Lisica, ki brije lovca
• Lovčev pogreb
• Kmečka tožba
• Žena, ki vleče moža iz gostilne
• Mož, ki nosi ženo na križu

 

Poznamo več skupin slikarjev, ki so ustvarjali ta nepogrešljiv del slovenske ljudske umetnosti.

§         Prva skupina, ki se je ukvarjala s tem delom so bili podeželski slikarji, ki so se šolali po delavnicah. Bili so slikarsko izurjeni in so poleg končnic slikali  podobe za cerkve.

§         Druga skupina je sestavljena iz polkvalificiranih kmečkih slikarjev, ki so bolj risali kot slikali. Ukvarjali so se še s likanjem na steklo, pročelno slikarijo, slikanjem znamenj in kmečkega pohištva.

§         V tretjo skupino pa uvrščamo slikarje brez slikarskega znanja. Tu gre predvsem za priložnostne slikarje ali čebelarje, ki so poslikali le svoje panje.

 

Panjske končnice del slovenske kulturne dediščine, resnično ena največjih posebnosti in še eno od poglavij slovenske ljudske umetnosti, ki so ga ustvarjali večinoma pripadniki kmečkega sloja. So posebnost slovenskega alpskega prostora.

 

S svojo bogato motiviko so prava zakladnica čustvovanja, miselnosti, domišljije in ustvarjalnosti.

 

Danes imajo le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov so priljubljeno darilo in spominek na Slovenijo. Z njimi lahko okrasimo dom in v njega vnesemo domačnost in toplino.