KAŠČA V ŠKOFJI LOKI
OBLAČILNA KULTURA XVI STOLETJA - RAZSTAVA V KAŠČI
V četrtek 13. 12. 2007 se je skupina dijakov skupaj s profesoricami napotila v Škofjo Loko. V Kašči smo si ogledali razstavo oblačil iz 16. stoletja. Gospod Janez Jocif, vodja etno programa na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti v Škofji Loki, nam je predstavil razstavo.
Tam razstavljene obleke so izdelali študentje Oddelka za tekstilstvo v Ljubljani. Izdelali so jih iz dragocenih materialov in z ročnim načinom šivanja pri čemer šivi niso bili vidni. Oblačila predstavljajo tedanjo kulturo iz različnih držav. Taka oblačila so nosili premožni meščani in ponavadi so jih nosili dolgo časa.
Ženska oblačila so bila najbolj zanimiva, nekatere obleke so imele napihnjene rokave v ramenih, druge so bile bolj bogate v zapestju. Nekateri rokavi so bili razrezani in iz razrez so se videli rokavi spodnje srajce. V trupu so se obleke popolnoma prilegale telesu, od pasu navzdol so bile močno razširjene. Boke in zadnjice so dodatno poudarili z blazinicami. Obleke so bile izdelane večino iz svile in žameta, spodnje perilo pa je bilo izdelano iz bombaža ter okrašeno s čipko.
Moška oblačila so bila sestavljena iz spodnje srajce, suknjiča, ki je bil ponekod razrezan, da se je videla srajca ter iz hlač. hlače so bile sprva balonaste, kasneje ožje, segale pa so do kolen. imele so tudi mošnjičke, s katerimi so moški poudarjali svojo moškost. Nosili so nogavice, ki so bile pod koleni povezane s trakovi. V hladnem delu leta so nosili tudi plašč. Za vrhnja oblačila so uporabljani žamet, usnje in svilo. Na začetku stoletja so nosili do brade segajoče lase, kasneje pa so se pričeske začele krajšati. Klobuki so bili okrašeni z nakitom ali peresi.
Galerija je bila kar zanimiva, saj so imeli popolnoma drugačna oblačila kot danes. Taka oblačila so imeli za deset let ali več, saj je bila njihova izdelava zelo draga in kvalitetna.
Ana Meglič, 2.č
Kašča v Škofji Loki je v prvotni obliki stala že pred potresom leta 1511. Po ukazu škofa Filipa je bila temeljito obnovljena, kar lahko preberemo na poznogotski, renesančno oblikovani reliefni plošči s škofovim grbom, ki je vzidana na fasadi kašče. Poleg gradu je bila kašča najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse dajatve kmetov. Upravljal jo je poseben škofov uradnik - kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja, bila je zidana in nekoliko odmaknjena od mestnih hiš. Tako je bila manjša možnost, da bi pogorela.
Sandi Masnec, 1.cd