Tabor za gimnazijce v Radencih

Tabora v Radencih ob Kolpi smo se udeležili dijaki 2.L in 2. M razreda. Od srede 27.9. do petka 29. 9.2017 smo spoznavali Belo krajino, doživeli reko, jesenski gozd, kanjon Kolpe, ljudske običaje Bele krajine, navade, spekli smo pogačo, kurili ogenj, prepevali, igrali namizni tenis, plezali, se preizkusili v lokostrelstvu. Imeli smo dovolj prostega časa, da smo se med seboj bolje spoznali. Morda bomo sedaj bolj sodelovali in ne bo več občutkov kdo so ti čudaki in kako smo mi super. Koristno je bilo . Imeli smo idealno vreme, hrana je bila odlična. Kaj še hočeš boljšega, še več takih dni pouka.

Radenci so majhna vas, kjer je več hiš kot ljudi. Mladi se izseljujejo, vračajo se nazaj kot vikendaši.  Obiskali smo teto Rozo. Stara je precej čez osemdeset, živi sama. Vso penzijo, ki znaša natanko 100 evrov porabi za plačilo položnic. Živi od tistega, kar ji prinesejo drugi. Obdeluje njivo, zdravnika ne potrebuje. Je malo in zdravo. Je to recept za dolgo življenje?

Na sprehodu ob Kolpi smo opazovali ograjo. Grda je in ni mi všeč. Tukaj je tako samotno in oddaljeno. Kdo bo prečkal gozdove in vrtače, da bo prišel čez? Je to res potrebno?

Kot pri Damlju je najjužnejša vas na Slovenskem. Od Radencev do tja vodi lepo urejena pešpot. Gozd, voda, mir in tišina, kaj še hočeš boljšega. In ob poti je jama Kobiljača.

Zadnji dan je bilo vreme najlepše. Po deževju je voda v reki upadla in lahko smo se podali s kanuji na Kolpo. To je bilo res čudovito. Več bom čolnaril, ker je res super.

             dijaki 2.M in 2.L in mentorica Mojca Logar