Strokovno izobraževanje učiteljev na Ljubljanskem barju

V ponedeljek, 29.5.2017 smo se učitelji naravovarstva podali na strokovno izobraževanje po Ljubljanskem barju. Barje je za sečoveljskimi solinami najbolj spremenjena pokrajina na slovenskem. Vemo, da je tu doma marost in da je nepredvidljivo. Marija Terezija pa je poskušala iz tega prostora narediti kmetijsko pokrajino. Od tedaj dalje so začeli okrog njiv kopati jarke in kanale, ki so se izlivale v Grubarjev kanal in ta v Ljubljanico. Opazovali smo Iški vršaj, kjer je bilo kmetovanje povsem podobno tukajšnjemu na Gorenjskem. Opazovalnice za ptice in njihova pojoča mesta v mejicah so pod skrbnim nadzorom društva za opazovanje ptic. Po barju smo se premikali s kolesom, kar je idealni način, saj tako vidiš več. Krajinski park ima odlično infrastrukturo in vodička Maša je bila fantastična. V začetku 20. stoletja so kmetovanje zamenjali za kurjavo – šota odlično gori in tako se je barje znižalo. Na poti se je oglašal kosec in kovačnik, opazovali smo urha in drsalce, v reki mlakarice, začutili šoto, mokrišče, čisto vodo z barjanskih oken. Perunike so nas pozdravile v svoji rumeni barvi, vijolične logarice še niso zacvetele, pač pa je bilo veliko preslice…Na koncu smo namočili noge v Iški in sklenili, da bomo odslej kupovali le borovnice iz Borovnice, saj je to primer podjetnosti, ki je prilagojena na naravno okolje.

Še bomo prišli sem, tudi z dijaki.