/ :
/ :
/ :
/ :
/ :
/ :
/ :
/ :
/ :
/ :
Okrogla miza: »Razvojne priložnosti slovenskega kmetijstva v novi evropski perspektivi« v organizaciji Fakultete za organizacijske vede, Univerze v Mariboru in Biotehniškega centra Naklo.
23.3.2022
V okviru programa 41. mednarodne znanstvene konference o razvoju organizacijskih znanosti sta Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede in Biotehniški center Naklo organizirala okroglo mizo na temo: Razvojne priložnosti slovenskega kmetijstva v novi evropski perspektivi. Okroglo mizosta vodila red. prof. dr. Iztok Podbregar, dekan Fakultete za organizacijske vede UM in dr. Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo.
Razpravljavci na okrogli mizi so se dotaknili aktualnih tem, ki se nanašajo na področje slovenskega kmetijstva, ki zahteva in predvideva upoštevanje izzivov in priložnosti ter izraz idej za utemeljitev strategij razvoja slovenskega kmetijstva.
Tone Hrovat, predsednik Konzorcija Biotehniških šol Slovenije in direktor Grm Novo Mesto-Center biotehnike in turizma, je poudaril pomembnost mešanih kmetij za zadostno samooskrbo s prehranskimi proizvodi. V ta namen bo potrebno urediti sistemsko sofinanciranje teh kmetij, da se bodo lahko primerno razvijale. Slovenski proizvodi so visoke kakovosti in jih ne moremo proizvajati v velikih količinah.
Prof. dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je v svoji predstavitvi poudaril pomembnost znanje in zadostna vlaganja v infrastrukturo raziskovalnih in izobraževalnih institucij
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenijejerazložil pomen in pomembnost delovanja zadružne zveze in z njo povezanih zadrug. Pomembna bo krepitev zadružne zveze z vidika pridobivanja primerne cene za pridelovalce.
Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano RS, je predstavil spremljanje odnosov 27 nedovoljenih ravnanj v prehranski verigi. Prehranska veriga dobro poteka pri mleku, slabša povezanost je na področju govejega mesa in zelenjave. Slovenski pridelovalci niso dovolj močni, da bi lahko določali ceni svojih proizvodov, zato je pomembno vzpostavljati prava ravnovesja v celotni prehranski verigi.
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije, je povedal, da je za prehransko varnost potrebna prevetritev ukrepov skupne kmetijske politike v smeri, ki omejujejo večjo pridelavo hrane. To so predvsem ukrepi z odpravo prahe, omogočanje obdelovanja njiv na območju z omejenimi dejavniki, omejitve ozelenitve in ustrezen poseg v populacijo divjadi. Večjo pozornost bo potrebno posvečati ekonomski vzdržnosti kmetij.
Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, je poudaril trajnostnega naravnanega kmetijstva in s tem povezane tudi biotske raznolikosti. Poudaril je skrb za ekonomski status in lokalno pridelano hrano. Za povečanje porabe slovenskih proizvodov moramo skrbeti tudi za vzgojo potrošnikov.
Dr. Tit Potočnik, direktor Triglavskega narodnega parka, ki pokriva 10 občin v okviru MAB UNESCO Biosfernega območja Julijske Alpe, katerega osrednji del je Triglavski narodni park, je predstavil nekatere dobre prakse, ki se izvajajo v okviru projektov. Poudaril je pomen povezovanja naravovarstva s kmetijstvom in proizvajanje izdelkov višje dodane vrednosti, s čimer povezano je pomembno prehajanje nesnovne kulturne dediščine iz roda v rod ter dodatno izobraževanje mladine s področja ekološkega kmetovanja v okviru obstoječih izobraževalnih programov. Med drugim je bil omenjen tudi bovški sir ter gurmanski sir mohant, ki imata visoko ceno in se, ob zaščiteni blagovni znamki in znaku kakovosti Triglavskega narodnega parka ter ustreznih prodajnih poteh, lahko prodata na trgu, kar pridelovalcem zagotavlja dostojno plačilo za opravljeno delo.