Srednja biotehniška šola se je leta 2001 odločila za zahtevni projekt uvedbe ekološkega kmetovanja na celotnem kmetijskem gospodarstvu. Tako na kompleksu kmetijskih zemljišč kmetujemo na ekološki način. Gre za trajnostni način kmetovanja, podprt s strani države in Evropske Unije. Še posebej se zdi pomembno, da se tak način kmetovanja prikaže na kmetijskih šolah, saj zahteva več znanja in širše poznavanje zakonitosti narave.

Tako kot v današnjem kmetijstvu nasploh, tudi v ekološkem kmetovanju, višina pridelka ni glavni pokazatelj za uspešno gospodarjenje (potrebno je upoštevati stroške, obremenitve okolja in kakovost pridelka). Na našem posestvu dosegamo visoke ekološke pridelke, tako po količini, še posebej pa po kvaliteti.

Kmetovanje je v svoji osnovi tisto, čemur danes rečemo ekološko kmetovanje. Kmetijska proizvodnja temelji na osnovnih načelih kolobarja, na sožitju z naravnimi danostmi določenega območja, na sklenjenem krogotoku na kmetiji (živinoreja, poljedelstvo…).
Konkretno smo v letu 2003 na šolskem posestvu Srednje biotehniške šole v sodelovanju z Biotehniško fakulteto zastavili dolgoročni projekt sonaravnega pridelovanja poljščin v 6-letnem kolobarju, ki zagotavlja trajnostno koriščenje tal za pridelavo hrane. Tako smo po sezoni 2002/2003, ko je na kompleksu rasla TDM in koruza, v naslednjem letu razširili kolobar na žito (ozimni ječmen) in krmni grah ter ajdo kot naknadni posevek. Za pravi kolobar bomo letos še zmanjšati površine posejane s koruzo. Upoštevanje kolobarja je še posebej pomembno zaradi ekološkega načina kmetovanja, s katerim je možno ohranjanje trajne rodovitnosti in naravnega ravnovesja rastlin, le-tega namreč ni možno zagotoviti z uporabo umetnih gnojil in pesticidov. Nevarnost, da se določeni deli njiv pri ekološki pridelavi bolj zaplevelijo, je prav gotovo večja kot pri uporabi pesticidov, kjer obstojijo druge nevarnosti za okolje, ki so navzven sicer težje opazne, so pa lahko bolj nevarne.

Drugi konkretni premik v smeri ekološkega kmetovanja je bil v letu 2005, ko smo zagotovili še zadnji pogoj za ekološko prirejo mleka. 18.septembra smo krave molznice osvobodili vezane reje ter jih nato 3 mesece oskrbovali na pašniku, tudi molža je potekala zunaj v začasnem prevoznem molzišču. Danes se lahko že sprehodimo skozi nov moderen hlev prilagojen ekološki reji, v katerem lahko dijakom, zainteresiranim skupinam in vsem ostalim prikažemo tehnologijo ekološke prireje mleka. Hlev je zastavljen tako, da je več sistemov odgnojevanja, več vrst ležalnih boksov ter krmnih pregrad. S tem lahko opazujemo, kako živali reagirajo v različnih okoljih.
Pri reji govedi smo prešli tudi na tehnologijo reje v povezavi s pašo. Na 10 hektarskem pašniku smo uvedli pašnokosni sistem za rejo krav molznic. Mlado živino pa preko poletja pasemo na visokogorski planini.

Ekološko vrtnarstvo ima poudarek na pridelavi zelenjadnih in zeliščnih sadik in same zelenjave ter zelišč, tako v rastlinjaku kot na prostem. Skupne površine zasajene z ekološkimi sadikami je 43 arov. Ekološko vrtnarjenje prav tako nudi mnogo možnosti raziskovanja naravnih metod pridelave. Osnova je ponovno pravilno zastavljen kolobar, sobivanje rastlin ter uporaba domačega kompostnega kupa.
V letu 2008 smo postali kooperant semenarske hiše Amarant. Skupaj z njimi smo v tem letu pridelali prvo lastno seme solate " Ljubljanska ledenka". V letu 2009 pa imamo v poskusu kolekcijo spomladanskih sort solate in stročjega fižola semenarke hiše Rein Saat iz Avstrije. Tudi v tem letu se bomo veliko posvečali semenarstvu, saj je pravzaprav seme "otrok" rastline. Otroci pa so naš zaklad.br />
 Praktični pouk hortikultura

Z vstopom v ekološko pridelavo in predelavo kar v grobem pomeni kmetovanje brez uporabe kemičnih sintetičnih pesticidov, lahkotopnih mineralnih gnojil, rastlinskih regulatorjev in GSO, ki lahko potencialno ogrožajo prehransko varnost s svojimi ostanki, smo začeli s ponudbo prehransko varne hrane.

Naše izdelke tržimo v šolski trgovini, sejmih, v trgovini Sadni vrt (Mengeš) in Miška s.p. (Kamnik).

Cilj šolskega posestva je, da pridelki, ki se pridelajo na posestvu z nadaljnjo predelavo dobijo svojo dokončno vrednost v končnem izdelku, ki so preko trženja dostopni končnemu potrošniku. V celotni verigi pridelave, predelave in trženja aktivno sodelujejo dijaki.
Pomemben cilj dejavnosti na šolskem posestvu je tudi izpeljava konkretnih projektov, ki jih ob strokovni podpori mentorjev učiteljev, v celoti načrtujejo in izpeljejo dijaki. Gre za manjše projekte v okviru praktičnega pouka in tudi večje v okviru obveznih projektnih nalog zaključnih letnikov.

V letu 2005 smo pridobili CERTIFIKAT ekološkega statusa za naslednje pridelke oziroma živila:

1. poljščine (ječmen,ajda,koruza,krompir)
2.zelenjava
3.zelišča
4.sadike zelenjave in zelišč
5.govedo (meso, mleko)
6.koze (meso, mleko)
7.konji, osli, ovce, perutnina
8.predelava kravjega in kozjega mleka (jogurt, skuta, sirni namaz, maslo, sirotka, smetana, siri, mascarpone)